Kuralt, Franjo (1847–1921)

Kuralt Franjo, kmetijski strokovnjak, r. 5. dec. 1847 v Mengšu, u. 26. dec. 1921 v Zagrebu. Študiral je gimnazijo v Lj. in Varaždinu (1860–9) in kmetijstvo v Magyar-Ovaru (1870–1). Služboval je kot oskrbnik v Pakovcu pri Zagrebu, v Slivnici pri Mariboru, bil učitelj kmet. šole v Gorici (od 1874), postal 1878 tajnik Hrv.-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu in bil 1905 upokojen. V N je objavil 1872–5 številne članke o kmetijstvu (Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva, N 1872; Nekoliko o umetnem gnoju, N 1874; O drenaži, ib.; in dr.), bil v Gorici urednik Gospodarskega lista in Kmetovalca in je izdal Kratek navod o cepljenji sadnih dreves (pos. odtis iz Gospodarskega lista 1876) in Umnega sadjerejca … (Celovec 1878). Iz Zagreba je le malo dopisoval v slov. liste, opozoril je na nevarnost trtne uši, ki se bliža iz Hrvatske Štajerski (SN 1880, št. 197), urejeval zagrebške društvene publikacije, od 1878 Gospodarski list in Seoski gospodar, se trudil za veliko jubilejno gospodarsko-šumarsko razstavo v Zagrebu (1891) in napisal hrv. strokovne knjige: Trsna uš (Zagreb 1881), Rad hrv.-slav. gospodarskog društva od g. 1841–1883 (Zagreb 1884), Voćarstvo za puk; (Zagreb 1884), Pouka o gospodarstvu za preparandije (Zagreb 1887–8, 1898–900²), Izvješće o putovanju po vinorodnih predjelih Francuske u svrhu proučavanja proti trsnoj uši (Zagreb 1889), Pivničarstvo (Zagreb 1903²). —Prim.: Glaser IV, 430; Hribar, Meja 1925, št. 51; Znameniti i zaslužni Hrvati. Pir.

Kuralt Franc, kmetijski pisatelj, r. 5. dec. 1847 v kmečki družini v Mengšu pri Domžalah, u. 26. dec. 1921 v Zgbu. Osn. š. v Mengšu, gimn. v Lj. in Varaždinu (1860–69), dvoletno višjo kmetijsko š. v Magyar Ovaru na Ogrskem (1871). Bil je agrarni oskrbnik v Pakovcu pri Zgbu (1872), v Slivnem pri Mrbu (1873), nato prof. na dežel. kmet. šoli v Gor. (1873–79). Ko je bil na Hrv. in pri Mrbu, je bil tajn. hrv.-slov. društva Gospodarstvo, v N pa je objavil Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva (1872) in O umetnih gnojilih (1874). V Gor. je bil ur. Gospodarskega lista in lista Poljedelstvo, v katerih je priobčeval kratka navodila za cepljenje sadnega drevja (1876). Najpomembnejša pa je njegova strok, knjiga Umni sadjerejec, ki je izšla pri MD v Clcu 1878. S poukom na kmet. š. v Gor. in s knjigo je dosegel velik kmečki napredek in krepko dvignil gosp. položaj. Po njegovi pobudi je nastalo v Brdih, v gor. okolici in v dolinah Soče in Vipave veliko nasadov sadnega drevja: češpelj, fig, hrušk, jablan, kostanja, orehov. Vpeljal je sušenje sadja, olupljenih češpelj, sušenje fig, rabo brezdimnih sušilnic in razne vrste cepljenja. 1880 je odšel v Zgb in ostal tu do upokojitve 1905. Sodeloval je pri gosp. in gozd. razstavi (1881) in veliko pisal o sadjarstvu, posebno o nevarnosti trtne uši, ki se je takrat pojavljala. Še kot upokojenec se je živo zanimal za obnovo vinogradov s cepljenjem na ameriške podlage. Komaj pa so prišli do novih vinogradov s cepljeno trto, zavarovano proti trtni uši, je vinograde uničila prva svet. vojna. K. ni dočakal pridelka druge obnove.

Prim.: Osebni arhiv; KL Sje II, 96.

Mk