Kupljenik, Peter (med 1520 in 1530–1595)

Kupljenik Peter, protest. predikant, r. ok. 1520–30 v Radovljici, u. po 1590 najbrž v tujini. Bil je sin nekega kovača, ok. 1553 ga je oglejski patriarh posvetil v mašnika, bil je župnik v Kovorju na Gorenjskem pribl. do 1563, tedaj je pod vplivom slov. in nem. knjig postal protestant, živel nekaj časa v Kropi in se oženil. Pri pomnoževanju prot. repertorija ni sodeloval, pač pa je širil svoje nauke z živo besedo. Ok. 1564 je začel pridigati v Lescah, kamor ga je hodilo poslušat poleg okoliških kmetov in radovljiških meščanov tudi gorenjsko plemstvo: Mork Dietrichstein s svojo družino, Janž Lamberg, Boltežar Kacijanar, Jakob Gallenberg i. dr. Dobival je letno plačo od stanov, podpiralo ga je tudi gorenjsko plemstvo, predvsem Dietrichstein. Vsaj ok. 1580 je v Radovljici imel hišo. Pri vizitaciji stolnega prošta Tomaža Reutlingerja 1571 je izjavil, da ima ok. 400 protestantskih obhajancev. L. 1572 je nadvojvoda Karel zapovedal Dietrichsteinu, naj odpravi K.-a s svojega posestva, drugače mu odtegne zastavljeno graščino. Dietrichstein se je izgovarjal, da so predikanta nastavili stanovi. Ko se Dietrichstein ni čutil več varnega, so prestavili bogoslužne shode v Begunje, kjer je v te namene Julijana Kacijanar prepustila del svojega gradu. Tu sta pridigala poleg K.-a tudi Jurij Dalmatin in radovljiški krojač Klemen Bobek. Nadvojvoda je 1580 prepovedal Radovljičanom zahajati v Begunje k prot. pridigam in ukazal K.-a zapreti. A K. je ostal, zahajal v Radovljico, kjer sta živela žena in otrok, pridigal dalje ter obiskoval bližnje gradove in zbirališča protestantov. Ko se je 18. jun. 1587 vračal od bolnika iz Železnikov, so ga zajeli loški lovci, ga zaprli, čez teden dni pa odpeljali v Gorico in ga izročili arhidijakonu Nepokoju; ta ga je poslal arhidijakonu v Videm, da ga izroči oglejskemu patriarhu, ki je bil K.-a posvetil. Kranjski dež. stanovi so si mnogo prizadevali, da K.-a osvobode. Da se reši kazni, je 2. avg. 1587 K. v kapit. cerkvi v Vidmu vsaj navidez menda preklical svoje nauke in obljubil, da bo do smrti živel v kat. veri. Bil je odstavljen od duhovniške službe in obsojen v dosmrtno ječo, a o božiču in veliki noči naj bi stal v spokorniški obleki pred cerkvijo. Toda na neznan način se je ječe še isto leto oprostil in 9. febr. 1590 dobil od kranjskih dež. stanov odhodnico, ker se je iz raznih vzrokov hotel izseliti iz dežele. — K.-ova osebnost je priljubljen predmet literarnega oblikovanja; prim.: Budal, Križev pot Petra Kupljenika, Lj. 1924, ter Tavčar (Prijateljeva izdaja) IV, 43, 296. — Prim.: Valvasor VII, 460; Radics, Beiträge zur Ref.-Gesch., MHK 1861, 69; Dimitz III, 21, 22, 135–9, 150; Elze, Prediger, JGPÖ 1900, 160, 180–1; Gruden 726 do 728. Lgr.