Kunšič, Ivan (1874–1899)

Kunšič Ivan, slavist, r. 27. jun. 1874 v Mevkšu pri Gorjah kot sin drvarja in kajžarja, u. 16. febr. 1899 na Dunaju. Ljudsko šolo je obiskoval v Gorjah in Lj., gimn. v Lj. (1887–95), po maturi je bil eno leto v celovškem bogoslovju, s podporo praškega prof. Chodounskega se je podal v jeseni 1896 na češko univerzo v Pragi študirat slavistiko, ki jo je nadaljeval od jeseni 1898 do svoje rane smrti na Dunaju. Iz razsežnega polja slovanske filologije se je K. posebno zanimal za domačo slovstveno zgodovino preporodre dobe, jezikovno razlago krajevnih imen in starožitnosti. V »Imenoslovnih paberkih« je skušal razložiti gorenjska krajevna imena, kakor Zaka, Bača, Frtúna, Mùžakla, Pokljuka, Vétranec, Obrne, Klek, Méja dolina, Žale (IMK 1896–7), za grofa Harracha je napisal razpravo o slov. elementih v tirolskih krajevnih imenih (ostalo v rkp.), v načrtu je imel zgodovinski imenik krajev na Slovenskem. Za OSN je sestavil pregled o slov. narodopisu (XIII, 367–72), sodeloval je pri Narodopisnem sborníku in Věstníku slovanských starožitností, o čeških znanstvenih publikacijah je poročal v LZ, IMK in dr.; med lit. članki je omeniti prigodno črtico o Kopitarju (SL 1897, št. 55), o Feslu (tam, št. 71–2, LZ 1897, 513) in esej Vuk in Kopitar (Novo doba 1898, 31–6). Najpomembnejše K.-evo delo so Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci, ki jih je po pisateljevi smrti uredil Vl. Levec (ZSM 1899, 72–214; prim. LZ 1899, 183); v njih je objavil iz muzeja češ. kralj. v Pragi in drugih virov med dr. Cafove in Kopitarjeve dopise Hanki, Čopove Šafaříku ter Čopove in Kopitarjeve opazke iz rokopisa Čopove zgodovine slov. slovstva, ki so izpuščene v posmrtni Šafaříkovi izdaji. K.-eve dopise, notice, feljtone so prinašali SN, SL, SS, E; z Dermoto sta poslovenila Ane Rehakove Povesti s potovanja (SK 57–9, Gorica 1897). — Prim.: VI. Levec, LZ 1899, 182; isti, ZSM 1899, 72–81; (I. Mrhar), SN 1899, št. 43; SPř I, 356. Šr.