Slovenski biografski leksikon

Križman Jožef, pisatelj in prevajatelj, r. 13. maja 1847 v Rocolu (Trst), u. 17. febr. 1896 v Trstu. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Trstu, napravil 1867 maturo, študiral 1867–71 bogoslovje v Gorici, ord. 26. dec. 1870. Bil je 1871–2 kaplan na Opčinah, 1872–81 kaplan pri sv. Ivanu, 1881–90 profesor verouka v Pazinu, 1890–3 v Pulju, 1893–6 kanonik v Trstu. Na mladega K.-a sta vplivala pesnik Cegnar in škof Dobrila. Zanimal se je za narodni pokret in bil med ustanovitelji tržaške E, kateri je baje dal ime in geslo: »V edinosti je moč.« Spisal je slovnico italijanskega jezika (Lj. 1889), sestavil Krajna imena v tržaški okolici (ponatis iz E 1876) in poslovenil dve Alfierijevi žaloigri: Antigona (Maribor 1875) in Filip (Trst 1886). Sodeloval je tudi pri KMD in SV pod psevdonimom Rocolski. — Prim.: Simonič 8, 249. Lč.

Lovrenčič, Joža: Križman, Jožef (1847–1896). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi306695/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Križman Jožef, pisatelj in prevajalec, r. 13. maja 1847 v Rocolu (Trst), u. 17. febr. 1896 v Trstu. Osn. š. in gimn. je dovršil v Trstu in maturiral 1867. Bogoslovje je študiral v Gor. (1867–71) in bil posvečen 26. dcc. 1870. Kot kpl. je služboval 1871–72 na Opčinah in 1872–81 pri Sv. Ivanu v Trstu. 1881–90 je bil prof. verouka v Pazinu, 1890–93 v Pulju. Ko je bil imenovan za kanonika pri stolnem kapitlju v Trstu, se je vrnil v rojstno mesto in ostal tu do smrti. K. je bil zelo narodno zaveden in je aktivno deloval v narodnem gibanju, ki je bilo živahno, saj so v vseh večjih krajih ustanovili čitalnice. 12. nov. 1874 se je udeležil v Trobčevi hiši pri Sv. Ivanu sestanka, na katerem so bili še A. Trobec, Št. Nadlišek, I. Dolinar in I. Nabergoj. Ustanovili so Politično in bralno društvo Edinost. Ime in geslo »V edinosti je moč« je dal K. Že na prvem sestanku so sklenili, da bodo izdajali svoje glasilo. Ker pa so se nekateri bali, da bi s tem škodili gor. Soči, so odšli K., Trobec in Dolinar 24. nov. 1875 v Gor. na pogajanja s Sočo. Niso se mogli sporazumeti, zato je 8. jan. 1876 začela izhajati E. K. je spisal eno prvih slov. slovnic it. jezika (Lj. 1889), sestavil Krajna imena v tržaški okolici (ponatis iz E 1876) in poslovenil dve Alfierijevi komediji: Antigona (Mnb. 1875) in Filip (Trst 1886). Za MD je napisal črtico Skušnjava in izkušnja (KolMD 1878, ponatis v Moh. knjižnici 1907), življenjepis Filip Jakob Kafol (SV 34, 1878) in Razgovor o cerkvi (KolMD 1881). Podpisoval se je J. K. in J. Križanič (ne Rocolski, kot piše SBL). V mladih letih sta nanj močno vplivala pesnik Fr. Cegnar (PSBL I, 175–76) in škof Jur. Dobrila (PSBL I, 290–92).

Prim.: SBL I, 576; LZ 1882, 61–62, 445; 1887, 125; Pavla Kolarič, Stoletni razvoj slov. organizacij pri Sv. Ivanu, Slov. čitalnica pri Sv. Ivanu 1868–1968, Trst 1968, 12 pass.; SGL IL, 352.

B. S.

Sancin, Boris: Križman, Jožef (1847–1896). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi306695/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine