Križman, Fran Ksaver (1726–1795)

Križman (Krisman) Fran Ksaver, svetni duhovnik in graditelj orgel, r. 22. okt. 1726 v Rihenbergu (Goriško), u. 20. maja 1795 v Rottenmannu na Štajerskem. Šolal se je nedvomno v Gorici, ord. 19. dec. 1750. Služboval je najprej v Št. Vidu na Vipavskem kot »manemissarius«. Kdaj je to službo nastopil in kdaj pustil, ne vemo natančno. Sled se izgubi po 1. marcu 1754 za približno 5 let. Pojavi se zopet l. 1759 kot mojster v izdelovanju orgel. Kdaj se je učil te umetnostne obrti, ni znano. Najbrže je porabil v to svrho petletje 1754/5–1758/9. Učil se je pri Petru Nakiću (Nachini ali Nanchini) v Benetkah. Ta je bil rojen Dalmatinec, domnevno iz vasi Bulića pri skradinskem Velimu (r. 1694, u. 1761), postal frančiškan, pozneje svetni duhovnik in je imel v Benetkah slovito delavnico, iz katere je prišlo ok. 500 orgel. Razen tega je K. študiral Dechalesovo knjigo Mundus mathematicus. Tako je našel svojo lastno smer. Razločujemo pri njem dve dobi. Prva se opira v dispozicijah pretežno na benečansko šolo. Značilno zanjo je, da se K. ogiba 8 registrov. Druga se opira na nemške metode in uporablja izdatno prej izbegavane spremene. Dosedaj so ugotovljena nastopna dela Križmanove roke: 1. Nove orgle za župno cerkev v Ribnici na Dolenjskem (1759–60, zgorele 1775). 2. Predelane, prav za prav nove orgle za lj. stolnico (1762). 4. Nove orgle za frančiškansko cerkev v Novem mestu (1764). 5. Velike nove orgle za kanonijsko cerkev pri sv. Florijanu na Gor. Avstrijskem (1769–73). 6. Nove orgle za župno cerkev v Steyru (Gor. Avstr., 1774–9). 7. Nove orgle za benediktinsko cerkev v Admontu na Štajerskem (1779–82). Te orgle so bile signirane; zgorele so 27. apr. 1865, a stari napis (Columbani D. A. A. A. Cura. F. Xav. Chrismanni P. G. opera) je ohranil samostanski zgodovinar o. Wichner. 8. Nove orgle za župno cerkev sv. Lovrenca v VII. okraju na Dunaju (1785–8). 9. Nove orgle za župno cerkev v Rottenmannu na Gor. Štajerskem, njegovo zadnje delo. Gradil jih je od 20. okt. 1794 do 20. maja 1795, ko mu je smrt ustavila delavno roko. Pokopan je ob cerkvenem vhodu v Rottenmannu. Poleg teh orgel, ki jih je mogoče datirati, imamo pa še 5 (ali morebiti celó 6) drugih del, katerih ni moč prideliti izvestnim letom, namreč: 10. V Aschachu ob Donavi (Gor. Avstrija) je dobila župna cerkev nove orgle iz K.-ove roke, a l. 1876 so jih nadomestili z novimi. 11. Za cistercijanski samostan Engelszell (Gor. Avstrija) je zgradil K. pred l. 1786 nove orgle s 3 manuali in 32 pojočimi registri. Ko so 1786 odpravili samostan, so premestili orgle v stolnico (danes jezuitska cerkev) v Linzu, kjer orgle še služijo svojemu namenu. 12. Za minoritski samostan v Ennsu (Gor. Avstr.) je izdelal orgle pred l. 1783. Glasbilo služi še dandanes liturgiji. 13. Za župno cerkev v Gaflenzu (Gor. Avstr.) je naredil orgle, pa se ne ve kdaj. Zdi se, da so K.-ove orgle nadomestili z drugimi, ki so jih prenesli iz neke podružnice. L. 1828. so bile še K.-ove orgle v rabi. 14. Poseben slučaj je pri sedanji župni (prej kolegiatni) cerkvi v Spitalu am Pyhrn. Nekateri novejši poročevalci (Jos. Rabl, C. F. Pohl) pripisujejo bivše mojstrske orgle našemu K.-u, starejši (B. Pillwein, M. Koch, F. Pritz) pa tamošnjemu domačinu Val. Hochleitnerju. Dosedaj ni še stvar jasna, a je zelo verjetno, da niso bile K.-ovo delo. 15. Župna cerkev v Steyrdorfu (predmestje mesta Steyr) je imela K.-ove orgle, ki so jih premestili iz cerkve odpravljene benediktinske opatije Garsten (Gor. Avstr.), za katero je mojster napravil nove orgle malo prej, nego je bil samostan zatrt. — Prim.: B. Pillwein, Geschichte, Geographie … des Erzherzogtums Oesterreich ob der Enns … (II. Traunkreis) Linz, 1828 in (III. Hausruckkreis) Linz 1830; Kukuljević-Sakcinski, Slovnik umjetnikah jugoslavenskih, Zagreb, 1858; Chrishmann v ADB IV; J. Mantuani, F. Ks. Križman, Sv. Cecilija (Zagreb 1926 in nasl.). Mnt.

Križman (Chrisman, Chrismann, Chrismanni, Chrishman, Crisman, Crismann, Christmann, Griesmann) Frančišek Ksaverij, izdelovalec orgel. r. 22. okt. 1726 v Rihenberku, u. 20. maja 1795 v Rottenmannu. Oče Jurij, mati Katarina. Mladostna in študijska leta še vedno zavita v temo. Verjetno v Gor. obiskoval Werdenbergovo gimn. Ni znano, kje je dokončal teol. študije. V duhovnika je bil posvečen 19. dec. 1750. Postavljen za kurata v župnijo Šentvid pri Vipavi, kjer je verjetno ostal do 1754 (od 1752 do 1754 je tam vpisoval v krstne knjige). Ni znano, kje se je izučil orglarstva. Verjetno je bil njegov učitelj slavni izdelovalec orgel Petrus Nakini-Nakič (r. v Bulcu), ki je imel svojo delavnico v Benetkah, preko Nakića pa mu je bil verjetno vzornik tudi jezuit iz Cambraia v Franc. Claudius Franciscus Milliet Dechales, z delom Mundus mathematicus, kjer razpravlja tudi o orglah. P. A. Codelli in za njim F. di Manzano omenjata kot K-ovega učitelja harmonije nekega jezuita Kircherja in K. označujeta tudi kot matematika in pesnika latinskih pesmi (ena izmed najboljših Augustis anno salutìs 1778 fausta auspicianlibus Carmen panegiricum, tiskana pri Trattnerju). K-ove orgle so raztresene po Slov. in Avstr.: 1758 orgle v Ribnici, 1762 verjetno naročilo za nove orgle v lj. stolnici [ohranjena je K-ova ocena starih Janečekovih orgel Crisis Organi V(eneran)dae Ecclesiae Cathedralis Labaci], 1763 o. za uršulinsko c. v Lj. [1891 so jih prodali v Tunjice pri Kamniku], 1764 orgle za franč. c. v Novem mestu, 1765–69 verjetno orgle za Brusnice, 1770–74 orgle za St. Florian na Gornj. Avstr., 1774–79 orgle za ž. c. v Steyru, 1782 orgle za Admont, 1865 zgorele). Med 1782–85 bival na Dunaju in medtem izdeloval orgelsko omaro za ž. c. v Badnu 1782, 1786–88 orgle za St. Laurenz am Schottenfeld (o teh je tedanji žpk Kraus zapisal, da so največji zaklad te cerkve in da jih je sam Mozart pohvalil kot najboljše orgle na Dunaju). 1788 so K-ove orgle v Engelszellerju prenesli v stolnico v Linz. K-ove orgle, ki se niso ohranile: Garsten, Waidhofen a. d. Ybbs, Spital an Phyrn. 1794 naročilo za o. v Rottenmannu. Pri izdelovanju teh je K. umrl.

Prim.: P. A. Codelli, Gli scrittori friulano-austriaci degli ultimi due secoli, Gorizia 1792 (Arnaldo Forni Editore, ristampa fotomeccanica 1975, 99–100; F. di Manzano, Cenni biografici dei letterati ed artisti friulani dal sec. IV al XIX, Bologna 1966 (ponatis), 71; J. Mantuani, F. K. Križman izdelovalec orgelj, Zgb 1928; R. Lunelli, Contributi dalmatini e sloveni alla rinascita e alla diffusione dell'arte organaria veneziana settecentesca (v Archivio veneto VI, XXX, 1942, 194–213); Kellncr-Altmann, Musikgeschichte des Stifts Kremsmunster, Kassel 1956, 434; SBL I, 575–76; Cvetko, 1, 310, 311, 362, 379; II, 345, 346, Lj. 1959; Radale G., L'arte organaria in Istria, Bologna 1969, 14, 15, 139, 148; K. Schutz, Der Wiener Orgel bau in der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts. Wien 1969; A. Forer, Orgeln in Österreich, Wien 1973; CG 71 (1978), št. 7–9, 87; CG 72 (1979), št. 7–9, 93–96.

V-č