Krištof vojvoda Würtemberški (1515–1568)

Krištof, vojvoda Würtemberški, mecen slov. prot. tiska, r. 12. maja 1515 v Hohen-Urachu, u. 28. dec. 1568. Vladal je 1550–68, bil osebni prijatelj cesarja Maksimilijana II. in je v svoji deželi izvedel reformacijo. Podpiral je inozemske protestante, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence mu je vzbudil najbrž njegov učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slovenske kraje. L. 1553 se je najbrž po ferrarski kneginji Renati seznanil s P. P. Vergerijem, katerega je še isto leto poklical k sebi za svetovalca. Vergerij je K.-a opozoril na Trubarja in ga pridobil za podpiranje slovenskega protestantovskega tiska. Ivana Ungnada, ki je okoli srede nov. 1555 pribežal na Nemško, je K. 28. dec. 1557 imenoval za svojega svetovalca z letno plačo 500 gld. in mu v prvi polovici 1558 prepustil Amandenhof v Urachu za stanovanje in tiskarno. Za tiskanje slov. in hrv. knjig je K. izdal okrog 1500 gld. K.-ovo podporo so uživali med drugimi Skalič, Trubar, Dalmatin. 1562 je na Trubarjevo prošnjo, naj bi z ozirom na Tiffernovo poreklo njegovo ustanovo uživalo tudi nekaj ubožnih kranjskih dijakov, dovolil, da sta dobivala Tiffernovo štipendijo tudi po dva Kranjca. K. je radi tiskanja slov. in hrv. knjig dopisoval z Maksimilijanom II., s Trubarjem, Ungnadom i. dr. K.- u so posvečeni Trubarjevi Artikuli 1562 in Postila Antuna Dalmatina in Stipana Istrijana 1562. —Prim.: Schnurrer, Slav. Bücherdruck, 12 sled.; Elze, Univ. Tübingen, 1–63; Kostrenčič, Urkundliche Beitrage; Kausler-oSchott, Briefw. zwischen Christoph u. Vergerius, zl. 11–45; Marn XXI, 20; ADB IV, 243–50; Elze, Trubers Briefe; Bučar, Povijest hrv. prot. knjiž. 37–48; Gruden, 631–632; Kidrič ČJKZ I, 158, 172, 174; II, 47, 48; isti, Bibliogr. uvod 1927 (litogr.) 57, 63; isti, Zgodovina 32 do 46. Lgr.