Kristan, Anton (1881–1930)

Kristan Anton, politik in organizator delavskega zadružnega gibanja, r. 31. jan. 1881 na Viču pri Lj., u. 17. jul. 1930 v Lj. Študiral je gimn. v Lj. (1891–5, potem privatist), odšel v Zagreb, kjer je sodeloval pri Novi nadi in Narodni misli, nadaljeval 1898 študije v Pragi na trg. akademiji in višji trg. šoli prof. Eckerta, obiskoval nar.-gosp. predavanja na univerzi, prišel v krog realistov in postal Masarykovec in svobodomislec. Delavskemu gibanju se je pridružil v Gorici (1899), kjer je postal tajnik trgovsko-obrtnega društva in je 1902 na kongresu soc.-dem. stranke v Celju zastopal Bernsteinov revizionizem. Po odsluženem vojaškem roku je postal v Idriji ravnatelj Občnega konzumnega društva (1903 do 1908), bil v Lj. 1908 strokovni tajnik in 1908–21 ravnatelj Konzumnega društva za Lj. in okolico (pozneje: … za Slovenijo), direktor drž. domene Belje (1921–3), predsednik Slovenske banke v Lj. (1923) in predsednik Zadružne banke (od 1923), član uprave velesejma ter upravni svetnik lj. borze. — Sodeloval je pri ustanovitvi številnih zadrug in denarnih zavodov, pri katerih je zavzel razne funkcije: Prva idrijska čipkarska zadruga (1905–8), Konzumno društvo za Slovenijo (ust. 1908), Delavska tiskovna družba (1908–12), Konzumno društvo za Jesenice in okolico (1909), Vojna zveza konzumnih društev (1917), Zveza gospodar. zadrug (1919), nakupovalna in prodajna zadruga Sloga (1919), Prva lj. delavska pekarna (1920), Zadružna banka v Lj. (1920–1), Delavska hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico (1923), za Tržič, za Maribor in okolico, za mežiško dolino, Zadružna založba (1923), osrednja nakupovalna in prodajna zadruga Produkcija (1924), Stan in dom (1924) in Zadružna liga (1927). Publicistično je sodeloval skoraj pri vseh socijalističnih glasilih, ustanovil je Naprej, ki ga je tudi urejeval 1903–11, objavil je v NZ (1913–4) nekaj člankov ter pisal zadružni in strokovni pregled (1909–14), sodeloval je pri Rdečem praporju, pisal v Napreju stalno rubriko o zadružništvu in prilogo Delavca Zadružni vestnik. Bil je urednik Knjižnice časopisa »Naprej« (1907–20, 14 zvezkov), v kateri je sam objavil, priredil ali prevedel zv. I (Socijalizem. Idrija 1907), II (Socijalna demokracija in kmetiško ljudstvo. Idrija 1907), III (Zakaj smo socijalisti? Idrija 1908), V, VI, IX, XIII (Kautský, Temeljna načela socijalne demokracije. Idrija 1908–10), VIII (O konsumnih društvih. Idrija 1908), XIV (Eno leto v Narodnem predstavništvu v Beogradu … Lj. 1920). Ustanovil je in urejal Zadružni koledar (1910–4 in od 1924), Konzumenta (1921), Produkcijo (1924), Pod lipo (1924–8), Ženski list (1924) in Zadružno knjižnico (1924). V Zadružnem koledarju, Pod lipo in Zadružni knjižnici (ponatisi iz Zadr. koledarja) je objavil več člankov o zgodovini socijalističnega in zadružnega gibanja in je napisal knjigo O delavskem in socijalističenem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socijalno-demokratične stranke 1848–1896. Lj. 1927. — Politično je sodeloval pri soc.-dem. stranki od 1899 (1904 izključen in zopet v stranko sprejet) do jul. 1921, ko se je umaknil iz političnega življenja. Bil je član izvršilnega odbora stranke, njen zastopnik v Narodnem svetu in Narodnem veču (1918), poverjenik za soc. politiko in nar. gospodarstvo ter javna dela (avg. 1918 do nov. 1919), minister za šume in rude (avg. 1919 do febr. 1920) in poslanec v začasnem nar. predstavništvu in v konstituanti do jul. 1921. V stranki je bil vodja desnice, kateri so očitali levičarji oportunizem in malomeščansko ideologijo. Šifre in psevdonimi: A. K., X., Historicus, Verus. — Prim.: Kristan, Jubilej dela 1908–23; Delavsko zadružno gibanje v Sloveniji; O delavskem in soc. gibanju na Slovenskem; Ob 20 letnici Konzumnega društva za Slovenijo s sliko; Crveni kalendar 1931, 19–23 s sliko; Jugoslovan 1930, št. 39, 45; SN 1930, št. 161; J 1930, št. 165; S 1930, št. 163; ADK 1931, 175 (s sliko). Pir.

Kristan Anton, politik, r. 31. jan. 1881 v Lj., u. 17. jul. 1930 prav tam. Gimn. (1891–95) je obiskoval v Lj., prekinil šolanje, odšel v Zgb in ga 1898 nadaljeval na višji trg. š. v Pragi; tu je prišel v krog realistov in postal Masarykovec. Ko so 1899 ustanovili v Gor. Trgovsko-obrtno društvo (preds. A. Gabršček), je postal K. njegov tajn. še zelo mlad se je kmalu uveljavil v polit. gibanju Slov. na Goriškem. Ubadal se je predvsem z gospod. problemi, v svojem javnem delovanju je nastopal s socialističnimi idejami in je na Tumo napravil »vtis prav revolucionarnega agitatorja«. Toda že v Gor. se je pridružil JSDS, v kateri pa je za razliko od Etbina Kristana (z njim ni bil v sorodu) – čeravno je poudarjal, da je pravi marksist – zagovarjal Bernsteinov revizionizem, v politiki oportunizem in videl bistvo delavskega gibanja v gospod. in strok. organizacijah. V Gor. je ostal do 1903, preselil se je v Idrijo, kjer je 30. apr. posta] uradnik delavske zadruge Občno konsumno društvo. Še isto leto je postal ravn. te zadruge in jo iz kritičnih razmer, v katerih se je dotlej nahajala, postavil na trdne noge. 1905 je K. ustanovil v Idriji Prvo idrijsko čipkarsko zadrugo. V Idriji je K. razvil tudi publicistično dejavnost. Že v Gor. je v Gabrščkovi Soči vodil rubriko Naša trgovina in obrt. 4. jul. 1903 je izšla v Idriji prva štev. štirinajstdnevnika Naprej, ki je bilo glasilo okrajne socialdemokratske organizacije v Idriji; K. je bil podpisan kot odgovorni ur. Zavoljo tega je prišel v spore z vodstvom JSDS, izključen je bil iz stranke, 1905 je bil spor poravnan in Naprej je postal idrijsko glasilo JSDS. Vzporedno je izhajala knjižnica lista Naprej, v okviru te zbirke je izšlo 14 publikacij, ki jih je v največji meri pripravil, uredil in prevedel za tisk K. Prvih osem zvezkov zbirke je izšlo v Idriji, ostali v Lj. Sem se je K. preselil 1908. Tudi tu je deloval kot organizator delavskih zadrug, v JSDS pa je do prve svet. vojne odigral drugorazredno vlogo. 1911 se je K-ov Naprej združil z Rdečim praporom v nov strankin dnevnik Zarja (do 1915). Od 15. jun. 1917 je na K-ovo pobudo začelo izhajati v Lj. novo iglasilo JSDS, dnevnik Zarja. Dosegel je dalje, da se je vodstvo JSDS preselilo iz Trsta v Lj. in v stranki dobil odločilno vlogo. Pod njegovim vplivom se je stranka odločila za sodelovanje v Narodnem svetu 1918, sam K. je postal 29. okt. 1918 član Narodne vlade v Lj. Bil je poleg V. Koraća in V. Bukšega največji pobornik ministerializma ne le v slov. delu, marveč v celotni JSDS (minister vlade SHS za gozdarstvo in rudarstvo od avg. 1918 do febr. 1920). V povojnem času se je energično upiral levi struji v socialni demokraciji, bil je vodja njenega desnega krila; tako je pripomogel k ločitvi socialistične stranke, njen levi del se je v pretežni meri odločeval za komunizem. K. je bil član Narodnega veća v Zgbu ter poslanec v začasnem narodnem predstavništvu in ustavodajni skupščini. 1921 se je umaknil iz polit. življenja, postal je direktor državnega podjetja Belje, vendar se je vrnil v Lj., kjer je poslej do smrti deloval pri organizaciji delavskih zadrug (Zadružna banka, Zadružna založba, Produkcija, Stan in dom, Zadružna liga, delavske posojilnice in hranilnice na Jesenicah, v Tržiču, Mrbu in Mežiški dolini). Nadaljeval je tudi kot publicist in urednik. Ustanovil, izdajal in urejeval je Zadružni koledar (1910–14, 1924–), Konzumenta (1921), Produkcijo (1924), Ženski list (1924), Zadružno knjižnico (1924) in časopis Pod lipo (1924–28). V nekaterih izmed teh listov je objavil več člankov o zgodovini delavskega gibanja na Slov., o tem je napisal tudi knjigo O delavskem in socijalističnem gibanju na Slovenskem od ustanovitve do jugoslovanske socijalnodemokratične stranke 1848–1896 (Lj. 1927).

Prim.: SBL I, 571–72 (z literaturo); Gabršček I, 519–21, II, 33; Tuma 251–52, 313–15 in pass.; IdrR 1957, 111–13; 1958, 51–54, 103–06; 1959, 53–58; 1962, št. 4, 6–8; 1963, 34–35: 1964, 8–9; JE 5, 396; Zgod. arhiv KPJ, V, Bgd 1951; Zgod. Slovencev, Lj. 1979, 577, 619, 622; Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem, Lj. 1969, 25, 41; Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Lj. 1981, 34, 48, 56, 64.

B. Mar.