Slovenski biografski leksikon
Kremžar M. Elizabeta (Ivana), pesnica, r. 17. apr. 1878 na Glincah pri Lj.; ljudsko in mešč. šolo je obiskovala pri uršulinkah v Lj., istotam tudi učiteljišče ter 1897 maturirala na drž. učiteljišču v Lj. Izpit za meščanske šole (matematično tehnična skupina) je napravila 1902, dopolnilni izpit iz slovenščine 1908. — V uršulinski red je vstopila v Lj. 1898. Kot učiteljica je delovala na urš. vnanji in notranji mešč. šoli 1897–915 in bila 1916–23 ravnateljica vnanje mešč. šole, od 1923 dalje ravnateljica urš. učiteljišča; 1929 je postala prednica samostana. Kot pesnica je bila sotrudnica pri DS, Vrtcu, Angelčku, Bogoljubu, Glasniku presv. Srca, ameriškem Ave Marija. Izdala je dve pesniški zbirki »Iz moje celice« I. del (Lj. 1916), II. del (Lj. 1923), dalje prigodnice »Cvetje na potu življenja« (Lj. 1919) in premišljevanja »Srčni rubini sv. Terezije Deteta Jezusa« (Lj. 1927); prevedla je tudi Calderonov misterij Sv. maša. — Poezija M. Elizabete je izključno lirična; razodeva večinoma religiozna doživetja in refleksije iz svojega samostanskega sveta. Pesmi se odlikujejo z gladko in zvočno ritmiko in zaokroženo obliko ter izražajo mnogo preprostega in iskrenega čuvstvovanja, a večkrat preidejo tudi v molitveno parafrazo. Zaradi svojega refleksivnega značaja še najbolj spominjajo na Gregorčičev pesniški zgled, mnogokrat tudi na Medveda. Posebno ji je ljub formalistični refren in ponavljanje istega motiva v pesniški zgradbi. V prvem zvezku se čuti tudi Prešernov oblikovni vpliv (prim. sonetni venec z akrostihom »Slava tebi, Jezus«, šestorica Sonetov sreče in pesem v tercini); v drugem zvezku je bolj vplival na pesnico Sardenko s ciklično širino in religiozno parafrazo. M. Elizabeta zavzema med maloštevilnimi slov. pesnicami eno prvih mest. — Prim.: Cankar, DS 1917, 122; Lovrenčič, DS 1923, 57. Slika: Iz m. cel. II; IS 1928, št. 16. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine