Kremser - Schmidt, Janez Martin (1718–1801)

Kremser - Schmidt Janez Martin, slikar, r. 2. sept. 1718 v Steinu ob Donavi (op. ur.: 25. sep. 1718 v Grafenwörthu), u. 28. jun. 1801 pravtam (op. ur.: v Steinu ob Donavi.). Ko je dovršil domačo šolo, se je pričel pri očetu učiti kiparstva. Ker pa ga je bolj vleklo k slikarstvu, ga je oče dal k slikarju Starmayru. Tu je ostal pet let. Kje se je nadalje učil, ni znano; nekateri menijo, da mu je bil učitelj Martino Altamonte. Vsekako je bila njegova splošna in slikarska izobrazba korenita. Vplivali so nanj italijanski in nizozemski slikarji, kojih slike in risbe je spoznal v dunajskih zbirkah in po dobrih bakrorezih, najljubši so mu bili Castiglione, Rembrandt in Rubens. Prva njegova dela srečamo v Retzu, Kremsu in Steinu. V Steinu ob Donavi blizu Kremsa si je leta 1756 kupil hišo, odtod tudi priimek Kremser-Sch. Naročila je dobival ne le iz avstrijskih dežel, temveč tudi z Bavarske, Ogrske in Poljske. Trudi cesarica Marija Terezija se mu je dala slikati. Slikal je urno — znanih njegovih slik je nad tisoč — in spretno; značilna zanj je svetlotemina, ki jo občudujemo na Correggiovih in Rembrandtovih slikah. Na Slovenskem so K.-Sch.-ove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem gradu; po ena v Pungartu v Kranju, v kapeli vojaške bolnišnice v Lj., v Dolu (sv. Marjeta), v Slov. Bistrici (sv. Jernej); stenska slika v nekdanji hiši o. Gabriela Gruberja (danes Virantovi, poštni direkciji); štiri v Strahlovi zbirki, danes v Nar. galeriji v Lj. (Rop Sabink, Danajide polnijo sode brez dna, Aktajon se spremeni v jelena, Zaroka sv. Katarine). Zbirka njegovih ujedenk je v posesti Nar. galerije in Spomen. urada v Lj. Za slov. slikarstvo ima K.-Sch. velik pomen, ker je ikonografično in stilistično vplival na L. Layerja in je vsa Layerjeva delavnica z epigoni do srede 19. stol. motivno črpala iz njegovih del. — Prim.: Steska, DS 1898, 513 (slika), 545, 577; A. Mayer, Der Maler J. M. Schmidt, Wien 1879; BK 1859, 159; IMK 1909, 56; Carn. 1840 (Kordesch); Stegenšek, Dekanija gornjegrajska 143 sl.; Steska, Slov. umetnost I, 173; I. B., Velesalo, Kranj 1919; K. Garzarolli-Thurmlackh, Das graphische Werk Mat. Joh. Schmidt's (Kremser-Schmidt), Wien, Amaltheaverlag 1925; isti, Die barocke Handzeichnung in Oesterreich, pravtam 1928 (86–8 biografija in seznam ohrajenih del). St.