Krek, Gregor (1840–1905)

Krek Gregor, slavist, r. 8. marca 1840 v Čateni pri Javorju na Gorenjskem, u. avg. 1905 v Gradcu, pokopan v Lj. Študiral je gimnazijo v Lj. 1852–60, klasično filologijo v Gradcu, promoviral 1864, poslušal eno leto Miklošiča na Dunaju in opravil 1865 profesorski izpit. Služboval je na graški realki, se habilitiral 1867 na graški univerzi za slov. jezike in slovstvo z razpravo Ueber die nominale Flexion des Adjektivs im Alt- und Neuslovenischen (program graške realke in pos. odtis, Wien 1866), postal 1871 izredni, 1874 redni profesor in bil 1902 upokojen ter se je preselil v Lj. — V gimnazijskih letih se je pojavil kot dopisnik in pesnik v SG in N. Svoje pesmi je zbral v zbirki Poezije (Lj., 1862) z Vvodom in oddelki Pesmi, Jesenske žalostinke in Soneti. Po Prešernovem vzorcu ima v prvem oddelku Pisarijo in Sršene, v tretjem oddelku Sonetni venec z akrostihom Polakovi Milici. Poezijam je sledila dolgovezna, a vsebinsko skromna epična pesem v treh spevih Na sveti večer o polnoči (Celovec, 1863. Cvetje iz domačih in tujih logov zv. 6.). Pesniške oblike, izraze in podobe si je izposodil pri Prešernu, Levstiku in Jenku, jih dopolnil s ponesrečenimi primeri in koseskizmi ter zašel v prazno verzificiranje konvencijonalnih občutkov. — Več uspeha je imelo K.-ovo znanstveno delo. Že 1858 je napisal v N dva članka Cena pesem národnih (293–4) in O naši književnosti (243–4), pozval dijake, naj nabirajo narodno blago in zavrnil mnenje onih, ki so trdili, da se mora uničiti vse, kar ni zgolj v pobožnem duhu zloženo. Ko je stopilo vprašanje izdaje Vrazove ostaline v odločilni stadij, je nasvetoval MS natisniti vso zbirko (1871), prevzel sam izdajo, ki je pa ni dovršil; napisal je 1873 v SN (ponatis v Listkih, IV. zv. 96–140) Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi, ki vsebujejo glavne smernice za izdajo narodnega blaga, na katere se je naslonilo vse poznejše delo naših zbirateljev in izdajateljev. Pravilno je zavrgel estetično in moralistično načelo izbere, dasi je istočasno priporočal vzeti v zbirko »samo to, kar duševne vrednosti narodove ne omadežuje«, in dopustil pri tekstu filološke poprave in »sedanjo pisovno slovenščino«. Na K.-ovo ljubezen do folklore so preveč vplivali romantični nazori in preveliko važnost je polagal na narodno slovstvo kot vir, iz katerega je hotel rekonstruirati slovansko mitologijo: Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie (Wien 1809). Njegovo glavno delo je Einleitung in die slavische Literaturgeschichte und Darstellung ihrer älteren Perioden (Graz 1874), ki je vzbudilo radi obravnavanih etnografskih, mitoloških in literarnih vprašanj splošno zanimanje. Druga predelana in pomnožena izdaja (1887), ki ima zlasti bogato bibliografijo, vsebuje v prvem delu najvažnejše vesti lingvistične paleontologije in starih piscev o jeziku, zgodovini in kulturi starih Slovanov, v drugem delu splošne opombe o slovanski tradicijonalni književnosti in njenem odnosu do kulturne zgodovine, zlasti do mitologije. — Sodeloval je K. pri Zori 1872 z odlomkom iz spisa Važnost ustnega slovstva … kot izvirnik basnoslovju, pri AslPh I (1875) z razpravo Beiträge zur slavischen Mythologie I. Veles, Volos und Blasius, a opustil nadaljevanje, ker je vladala v AslPh Jagić-Brücknerjeva antimitologična struja, zato pa se je oklenil Kresa (1881–6), kateremu je bil soustanovitelj in v katerem je objavil večino svojih razprav: Kres (Kres 1881), Jezikoslovne malenkosti (ib.) in Razne malenkosti (1883–4), O novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega (1881), Papeška pisma britanskega muzeja in sv. Methodij (ib.), Polyfem v národnej tradiciji slovanskej (1882), recenzijo LMS za 1881 (ib.), še enkrat nemška pesen O Hildebrandu in njene sestre slovanske (1885), Češki Trut pa slovenski Trôt (1886) i. dr. Za Oesterreichisch-ungarische Monarchie in Wort u. Bild je napisal pregled slovenskega slovstva (zv. Kärnten u. Krain 1891), objavil v Analecta Graecensia spis Zur Geschichte russischer Hochzeitsgebräuche (1893) in sestavil zbirko nemških prevodov slovanskih pesmi, kateri je napisal uvod: Slavische Anthologie (Stuttgart 1895). Z manjšimi doneski je sodeloval pri Göttinger gelehrte Anzeigen, Zeitschrift f. österr. Gymnasien, Deutsche Literatur-Zeitung in Archiv f. Studium der neueren Sprachen. — K.-u gre zasluga, da je dvignil slovensko stolico graške univerze, ki je zasledovala pod Primicem in Kvasom predvsem praktične cilje, na znanstveno višino in jo tako pridružil stolicam dunajske in praške univerze. Ustanovil je slavistični seminar in se trudil za materijalne potrebe slovanskih dijakov v Gradcu kot predsednik Slovanske podporne zaloge in ustanovitelj Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu. — Prim.: Marn XXVI, 66; Brunet, Slovan 1884, 105 s sliko; Glaser III, 193; LZ 1900, 262; 1905, 575; DS 1900, 149, 182 s sliko; 1905, 570 s sliko; Slovan 1904/5, 33, 349; INK 1906, 72 s sliko; AslPh XXVII, 633; OSN XV, 115; Grafenauer, Zgod. slov. slovstva II, 458; Jagić, Istorija slavljanskoj filologiji 785–6; Glonar, SNP IV, *8–*13,*23. Slika: ASK 30. Pir.