Krašan, Franc (1840–1907)

Krašan Franc, botanik, r. 2. okt. 1840 v Šempasu, u. 12. maja 1907 v Gradcu. Študiral je v Gorici gimnazijo (maturiral 1862), naravoslovje, matematiko in fiziko na Dunaju (1862–5) in služboval na gimnazijah v Linzu (1865), Gorici (1867), Kranju (od 1869 do 1874, okr. šolski nadzornik 1870–1), Celju in od 1880 v Gradcu, kjer je inicijativno deloval kot tajnik, predsednik in knjižničar botaničnega odseka naravoslovnega društva za Štajersko in bil 1900 upokojen. V mladih letih se je bavil z rastlinstvom Goriške in razširil pozneje svoja raziskavanja na Štajersko. Razen florističnih, paleontoloških in fizijoloških prašanj so ga zanimali descendenčno-teoretični problemi, na katere je iskal odgovor tudi eksperimentalnim potom, zlasti je študiral prašanje, kako vplivajo razmere rastlinskih bivališč na rastline. Svoje številne razprave je objavil v gimnazijskih programih, v Denkschriften (1888, 1889, 1891, 1894) in Sitzungsberichte (1873, 1887) dunajske akademije, Englers Botanische Jahrbücher f. Systematik, Pflanzengesch. u. Pflanzengeogr. (1881–5, 1887–8, 1891, 1901, 1906), Mitteilungen des Naturwissenschaftl. Vereines f. Steierm. (1887, 1890, 1893–6, 1898 do 1901, 1904–6), Oesterr. botan. Zeitschrift (1864–9, 1883, 1887–9), Verhandlungen der zoolog.-botan. Gesellsch. in Wien (1863, 1865, 1880, 1883, 1885); Zeitschr. d. österr. Gesellsch. f. Meteorologie (1871, 1873, 1880), Natur und Schule (1902, 1905), Archives des sciences physiques et naturelles (1890–1) in Actes du Congrès international de Botanique (1900). S floro slovenske zemlje se je bavil v prvi vrsti v sledečih spisih: Beiträge zur Flora der Umgebung v. Görz (Oesterr. bot. Zschr. 1863, 1865), Eine Exkursion in das Gebirge v. Tolmein u. Karfreit (ib. 1867), Bericht über meine Exkursion in das Lascek-gebirge zwischen Canale u Chiapovano (Verhandl. d. zool.-bot. Gesellsch. in Wien 1868), Pflanzenphänologische Beobachtungen für Görz (program Gorica 1868), Über einige pflanzenphänologische Erscheinungen aus der Flora von Görz (Oesterr. bot. Zschr. 1869), Studien über die periodischen Lebenserscheinungen d. Pflanzen im Anschlusse an die Flora von Görz (Verhandl. d. zool.-bot. Gesellsch. 1870), Phänologisches aus der Flora von Görz u. Krainburg (Zeitschr. d. österr: Gesellsch. für Meteorologie 1873), Mineralogisch-geognostische Untersuchungen über die bei Cilli vorkommenden Eruptivgesteine (program Celje 1879), Vergleichende Übersicht d. Vegetationsverhältnisse Görz u. Gradisca (Oesterr. bot. Zschr. 1880), Bericht d. Kemmision für die Flora v. Deutschland, Steiermark, Kärnten u. Krain (Ber. d. d. Bot. Ges. 1886), Beiträge zur Flora von Untersteiermark (Mitteilgn. d. Naturwissenschaftl. Ver. f. Steiermark 1894), Beitrag zur Flora v. Untersteiermark … (ib. 1900), Beitrag zur Charakteristik der Flora v. Untersteiermark (ib. 1902). — Prim.: Avtobiografija. v Oesterr. bot. Zsch. 1887 (meni nedostopna); Botanik u. Zoologie in Oesterreich … 1850 bis 1900; Krasner, Franz Krašan, Mitteil. d. Naturwissenschaftl. Ver. f. Steiermark 1907. 156–66 s sliko. Pir.

Krašan Franc, botanik, profesor, r. 2. okt. 1840 v Šempasu, u. 12. maja 1907 v Gradcu. Po gimn. maturi (1862) v Gor. je v letih 1862–65 študiral naravoslovje, mat. in fiz. na Dunaju. Nato je poučeval na gimn. v Linzu, Gor. in Kranju, kjer je bil eno leto (1870–71) tudi okrajni š. nadzornik. Naslednja služba je bila v Celju in od 1880 v Gradcu, kjer je bil 1900 upokojen. V Gradcu je bil tajn., preds. in knjižničar botaničnega odseka naravoslovnega društva za Štajersko. Tudi na Goriškem je zapustil pomembno sled v raziskovanju rastlinstva, saj se je še dandanes sestavljalcu bibliografskega materiala v študiji Contributi a una storia del paesaggio rurale del Friuli-Venezia Giulia (Videm 1978) Lucianu Lagu zdelo primerno, da med drugim navede kar tri Krašanove razprave: Pflanzenphdnologische Beobachtungen für Görz (1868), Studien über die periodischen Lebenserscheinungen der Pflanzen (1870) in Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhdltnisse der Grafschäften Görz und Gradiska (1880). Svoje raziskovalno delo je K. nadaljeval na Štajerskem. Med drugim se je ukvarjal z descendenčno-teoretičnimi problemi v rastlinstvu ter proučeval, kako vplivajo razmere rastlinskih bivališč na rastline. Svoje študije in botanične razprave je objavljal v številnih avstr. in franc. publikacijah.

Prim.: SBL I, 556 (tu so navedena številna Krašanova dela in literatura o njem); Mala splošna enciklopedija, II, 403; Regione autonoma F. V. G. – Servizio dei beni ambientali e culturali – Centro studi paesaggio agrario: Contributi a una storia del paesaggio rurale del Friuli-Venezia Giulia a cura di Luciano Lago, Videm 1978, str. 81.

M. Bajc