Kralj, Ignacij (1865–1895)

Kralj Ignacij, sotrudnik RK, v Dornbergu r. 13. sept. 1865 in u. 25. jul. 1895. Po domači ljudski šoli je v Gorici študiral gimn. (1877–85) in bogoslovje, ord. 1890, bil eno leto kaplan v Biljani, nato prefekt v goriškem deškem semenišču, 1892 začel bruhati kri. Že v gimnaziji, bolj še v bogoslovju, se je učil slovanskih jezikov, francoščine in angleščine in po Mahničevih navodilih prebiral modroslovne, apologetične in zgodovinske knjige ter se vadil v pisanju. V RK III—VII je poročal o slovanskih zadevah. RK IV je objavil razpravo Slovenski roman, kjer govori v 1. delu o važnosti leposlovja, njega smotrnosti in o vrstah romana (12–23, 97–102, 164–70), v 2. delu pa analizira Jurčiča (218–240), ki ga le prizna, kolikor je v njem »pristnega idealizma« in »lepega realizma«. Lč.

Kralj Ignacij, duhovnik, esejist, r. 13. sept. 1865 v Dornberku, u. 25. jul. 1895 v Gor. Oče Jožef, kmet, mati Marjeta Kerševan. Po osn. š. v domači vasi je v Gor. študiral gimn. (1877–85) in bogoslovje in bil posvečen 1890. Eno leto je bil kpl. v Biljani, nato prefekt v gor. deškem semenišču. Že 1892 je tako močno zbolel za jetiko, da je bruhal kri. V gimn. in še bolj v bogoslovju se je učil vseh slovanskih jezikov, obvladal pa je tudi it., franc. in angl. Po Mahničevih nasvetih je študiral modroslovne, apologetične in zgod. knjige in se vadil v pisanju. Sodeloval je v Mahničevem RK in poročal o slovanskih zadevah, napisal pa je tudi dve razpravi: Slovenski roman (RK 1892), kjer govori v prvem delu o važnosti leposlovja in vrstah romana, v drugem o Jurčiču in išče v njem »pristnega idealizma« in »lepega realizma«; Rusko ljudstvo v babilonski sužnosti (RK 1894) kaže že naslov na vsebino.

Prim.: NadškAGor.; Osmrtnica RK 1895, 400; SBL I, 553.

Mk.