Slovenski biografski leksikon
Kralj France, slikar, kipar in grafik, r. 26. sept. 1895 v Zagorici pri Dobrepoljah, brat slikarja, kiparja in grafika Ant. K.-a. V njegovi rodbini je bila poljudna rezbarska tradicija. Študije: 1907–12 obrtna šola v Lj., 1912–3 v podobarski delavnici Al. Progarja v Celovcu, 1913–5 in 1918–9 na umetn. akademiji na Dunaju (kiparstvo), 1919–20 pa na umetn. akademiji v Pragi (slikarstvo pri VI. Bukovcu). Od 1920 živi stalno v Lj., kjer ima lasten atelje. Učitelj svojega brata Toneta. Od 1926 vodja keramične šole in učitelj modeliranja na sred. tehn. šoli v Lj.
France K. je vodja povojne umetnostne protiimpresionistične revolucije pri Slovencih. On je tudi največji talent t. zv. ekspresionizma pri nas. Njegovo delo se je razvijalo doslej v treh razvojnih stopnjah, katerih prva se razteza nekako do l. 1923, druga do 1928. V prvi je F. K. programen ekspresionist, ki poskuša v več smereh najti novo pot. Njegov talent je izrazito iskateljski, zato v vsem njegovem delu prevladuje formalni problem pred motivnim ali vsebinskim. Kljub njegovi težki, meditativni naravi pa se v njegovem delu vedno in vedno prebija na površje pristno slov. sanjavost, poetična idiličnost, šegavost in ljubezen do grude. Kljub nasprotnemu videzu je F. K. v povojni generaciji najgloblje občutil in izrazil bolest svojega rodu. V prvo dobo je prinesel F. K. iz šole in mladostnega razpoloženja poleg dunajske ekspresionistične oblike tudi precej vsebinskih tendenc literarnega značaja, ki se javljajo posebno v njegovih plaketah in prvih ilustracijah. Kot reakcijo na to šolsko dediščino doživi nato dobo linearnega in ploskovnega ekspresionizma, formalnega in barvnega simbolizma in »čistega« slikarstva. Sinteza te dobe je v l. 1923 poslikani dvorani Akadem. doma v Lj. V prehodu k drugi dobi prevlada težnja po konstruktivni kompoziciji, ki en čas popolnoma potisne vse drugo v ozadje. V drugi dobi se slikarjev interes predvsem tudi motivno točneje opredeli in omeji, v ospredje stopi realno slikarjevo življenje in domovina. V tej dobi se njegovo slikarstvo, ki ves čas vodi, približuje nekemu tehničnemu idealu, ki ga izrazi v velikem družinskem portretu (Nar. galerija). Tretja doba, ki sledi, je doba redkejšega, a zato strogo premišljenega in vsestransko izpiljenega ustvarjanja. Bridkost in poezija domače zemlje in lastno doživljanje sta mu poslej poglavitni temi in vsako večje delo je presenečenje za opazovalca. Poleg lastnega dela ima pa F. K. od l. 1926 največji pomen za preporod keramične obrti pri nas in se v tem oziru nahaja na uspešnega pol pota. — Razstave: 1921 dvakrat v Lj. (v družbi z bratom Tonetom), 1922 v Beogradu, 1923 z bratom v Lj., 1924 v Hodonínu, 1925 s Klubom mladih v Lj. in v Splitu, 1926 v Sarajevu, 1927 v Berlinu (»Sturm«), na Dunaju (»Hagenbund«) in v Novem Sadu, 1930 v Londonu, 1931 na spomladanskem velesejmu v Lj.
Delo 1. dobe: a) Slike: Materin egoizem, Težek spomin, Pekoča vest, Dvojni ljudje, Pošastne sanje, Smrt genija, Starci, Smrt in življenje, Prezir, Ženjice, Podoba dr. Melite Pivec Stelè. Sinteza te prve dobe je slikarski dekor dvorane Akad. doma v Lj. (2 alegoriji vzgoje, 4 fakultete, abstraktno simbolizirani časi dneva, linearna kompozicija brez realne oblikovne asocijacije). — b) Kipi: Vrsta plaket v mavcu in lesu (Krokar, Srečanje), Oltar na Selih pri Hinjah, Madona z detetom (kamen), Spoznanje, Tužna prošnja, Umetnik, Pietà (pokopališče v Horjulu 1923), Sv. Frančišek, Križani (Avsenak, Žgoše), Janez Krst. (1918), Mati dr. Iz. Cankarja, Borštnik, Verovšek (oba pred opero v Lj.). — c) Grafike: Oprema DS 1921 in 1923, ilustracije k liter. delom: F. Bevk, Pastirčki pri kresu in plesu; Fr. Albrecht, Slutnje; Fr. Jaklič, Nevesta s Kórinja; J. Lovrenčič, Trentarski študent; Nar. pesem o kralju Matjažu.
2. doba: a) Slike: Magdalena, Snemanje s križa, Marijino Oznanjenje, Rodbinski portret (Nar. gal.), Šentpetersko predmestje; Slov. vas, Pri vaškem vodnjaku. — b) Kipi: Marija iz oznanjenja, Kristus pridigar, plakete v lesu, keramika.
3. doba: a) Slike: Desetnica, Šentjakobsko predmestje, Predpomlad, Podoba deteta, Vaški otroci, sgrafitni okras fasade Nove založbe v Lj. — b) Kipi: Srce Jezusovo in Mala Terezika (župna cerkev v Trnovem v Lj.), Dobri pastir (grob dr. Zwitterja), vojni spomenik v Dobrepoljah, Kristus Kralj na fasadi župne cerkve na Jesenicah, Sejavec na fasadi Hranilnega in posojilnega konzorcija v Lj. — c) Podobe: Lastni podobi na Rodbinskem portretu in Podobi otroka, — Prim.: Fr. Stelè, Brata Kralja (v slov., franc. in nem. jeziku), Lj. 1925; IS I, št. 12; Thieme-Becker, Allg. Künstler-Lexikon, Leipzig (Fr. Stelè); Vijenac, Zagreb 1924, 289 (B. Radica); NE (Fr. Stelè); Stelè, Oris zgodov. umetn. pri Slovencih, Lj. 1924, 137 sl. in 147. Stl.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine