Kralj, Emil (1895–1945)

Kralj Emil, gled. igravec, r. 24. febr. 1895 v Trebčah pri Trstu. V Trstu je obiskoval osnovno šolo, tri razr. mešč. in dva razr. trg. šole; dve leti in pol je služil kot praktikant v trgovini za steklo in porcelan. Igrati je pričel 1911/2 pri slov. gledališču v Trstu, ki ga je vodil Leon Dragutinovič; nastopal je v drami, opereti in operi do svetovne vojne in vnovič od jeseni 1917 nadalje. Režiral je tudi kakih 20 slov. in tujih del. Ko je 1919 pogorel Narodni dom v Trstu, je prišel v Lj., kjer se je razvil v močnega dramskega igravca. Tudi v Lj. je v prvi dobi režiral več dram in nekaj oper. Njegova igra je najmočnejša v jasnih, uravnovešenih značajih, ki jih podaja z veliko razumsko lehkoto in mirno prisrčnostjo; iz te osrednje črte se poglablja tudi v težke, zapletene, patološke like in je izrazit oblikovavec v ostro stiliziranih modernih dramah; prav tako so postali popularni njegovi groteskno dobrodušni komični tipi. Izmed njegovih vlog so posebno uspele: Kristof Kobar (Cankar: Pohujšanje), Jerman (Cankar: Hlapci), Peter (Remec: Magda), Cassio (Shakespeare: Othello), Laertes (Shakespeare: Hamlet), Mats (Strindberg: Nevesta s krono), Mož (Schönherr: Vražja ženska), Caleb (Dickens: Cvrček za pečjo), Osborn (Sheriff: Konec poti), Don Pietro Caruso (Bracco), Petrovič (Tolstoj: Živi mrtvec), Leone (Krleža: Glembajevi), Zločinec (Frank: Vzrok), Jean (Strindberg: Gospodična Julija), Spiegelberg (Schiller: Razbojniki), Balantač (Golar: Vdova Rošlinka), Melhijor, Smola in Vrban v Nestroyevih igrah Danes bomo tiči, Vtopljenca in Pritličje in prvo nadstropje. Kralj je napisal tudi nekaj feljtonov in prevedel v italijanščino Cankarjevo »Pohujšanje« (Lo scandalo nesla valle di San Floriano — še v rokopisu) in v slovenščino več Braccovih in Niccodemijevih dram. — Prim.: P. Debevec, Lj. nar. gledališče 1928; slika: Gled. list 1922/23, št. 3. Kr.

Kralj Emil, igralec, režiser, prevajalec, r. 24. febr. 1895 v Trebčah pri Trstu, u. 2. mar. 1945 v Gor. Oče Just, kmet, mati Marija Hrovatin, gospodinja. V Trstu je opravil osn. š., 3 razr. meščanske in 2 razr. trg. š. Dve leti in pol je bil praktikant v trg. za steklo in porcelan. Začel je nastopati pri slov. gled. v Trstu v sezoni 1911/12 v D, O, OT. Vojna je pretrgala njegovo delo. V gled. se je vrnil v jeseni 1917. Po odhodu iz Trsta po požigu Narodnega doma je bil od sezone 1920/21 član lj. D do medvojnih let, ko je odšel v Celovec. Od majhnih je prešel na zahtevnejše vloge in postal karakterni igralec resnih in komičnih vlog. Med drugimi je odigral vloge: Smola (Nestroy, Utopljenca), Caleb (Dickens, Cvrček za pečjo), Miško (Schurrek, Pesem s ceste), Urban (Cankar, Pohujšanje), Jerman (Cankar, Hlapec Jernej), naslovni vlogi v Suhovo-Kobylonovi Svatbi Krečinskega in Tarelkinovi smrti, Laert (Shakespeare, Romeo in Julija), Le Bret (Rostand, Cyrano), Arnholm (Ibsen, Gospa z morja), Engstrand (Ibsen, Strahovi), Ekdal (Ibsen, Divja raca), Jean (Strindberg, Gospodična Julija), Mats (Strindberg, Nevesta s krono), Poza (Schiller, Don Carlos), Razkolnikov (Dostojevski, Zločin in kazen), Smerdjakov (Dostojevski, Bratje Karamazovi), naslovna v A. K. Tolstoja drami Car Fjodor, Astrov (Čehov, Striček Vanja), Kreon (Sofokles, Kralj Edip), Marmont (Rostand, Orlič), Osborne (Sheriff, Konec poti), Maurice (Maugham, Sveti plamen), kralj Karel (Alessi, Katarina Medičejska), Leon (Krleža, Gospoda Glembajevi), Jerman, Kobar (Kraigher, Školjka), Pravdač, Jošt, Bonaventura (Župančič, Veronika Deseniška), Dolinar, Tomo Grant (Kozak, Vida Grantova). V Trstu in prva leta v Lj. je režiral dramska in operna dela, npr. Strindberg, Gospodična Julija in Pelikan, Schönherr, Otroška tragedija in Žena vrag, Vojnovićev Ekvinocij, Niccodemijevega Postržka, Gerbičev Nabor, Hatzejev Povratek idr. V slov. je prevedel več Braccovih in Niccodemijevih del; v ital. Cankarjevo Pohujšanje, ki je ostalo v rkp.

Prim.: Ž. urad v Trebčah; SDL I, 169; SGL II, 338–39; SBL I, 552; P. Debevec, Lj. nar. gled. 1928; slika: GL D SNG Lj. 1922/23, št. 3; 1938/39, št. 16.

Har.