Kracker, Janez Luka (1717–1779)

Kracker (Kraker, Krackher, Kroker, Graker) Janez Luka, slikar, r. 3. marca 1717 na Dunaju, u. l. dec. 1779 v Egéru na Madžarskem. Doslej njegov izvor biografom ni bil znan; literatura, ki se nanj nanaša, ga imenuje tujca na Češkem, Čeha ali Moravana na Madžarskem, na Slovenskem so ga hoteli lokalizirati na južno Štajersko. Iz zapisnika dunajske Freye Hof-Academie der Mahlerey, Bildhauerey end Baukunst iz l. 1783 sledi, da je bil K. rojen na Dunaju kot sin kiparja, ki je identičen z Jožefom K. (1683–733). Navedeno akademijo, kateri je načeloval van Schuppen, je obiskoval, po lastni trditvi, skozi 11 let. V matrikah je vpisan za leta 1733–6 ter 1738 kot učenec slikarja Herzoga. K.-jeva najstarejša dela se nahajajo na Slovenskem, in sicer: oljni portret vrhniškega župnika Franca Blaža Saulzina, sign. »I. L. Krackher pinxit A. 1744«; oljni portret nekega grofa Auersperga na gradu Križu pri Komendi, sign. »I. L. Krackher Pinxit 1745« (ali 8); oltarna podoba Zamaknjenje sv. Ignacija v glavnem oltarju podružnice v Okonini, sign. »I. L. Krackher p.« Tudi v veliki stropni freski »Apoteoza Kranjske« v gornjegrajskem škof. dvorcu slutim K.-jevo delo; razen teh se nahaja na Slovenskem še nekaj neugotovljenih K.-jevih slik. Arhivalni podatki o njegovem delovanju na Slovenskem doslej niso znani. — Od 1755 do 1760 se nahaja K. v Heveškem komitatu na Madžarskem in slika n. pr. freske na stropu dekanijske cerkve, v kapiteljski in minoritski cerkvi ter v licejski knjižnici v Jaszovaru ter oltarne podobe. L. 1761. slika v Pragi veliko stropno fresko in freske v kapelicah ter dve oltarni sliki v jezuitski cerkvi sv. Nikolaja na Mali strani. Iz ohranjenih aktov neke pravde, katero je naperil zoper njega ceh malostranskih slikarjev, so nam znani nekateri podatki o njegovem šolanju. L. 1762 je slikal freske v kapeli sv. Tekle »Na Slupi« iz tega časa je oltarna slika sv. Nikolaja v Vel. Mikulovu. L. 1764 se je preselil v Egér, kjer se je naslednje leto bogato oženil in prihajal slikat v Avstrijo (1767 freske v cerkvi v Japonsu itd.) ter na Moravsko (1770 freske in portreti v opatiji Nová Říše i. dr.). L. 1777 ga je pozval škof Karel grof Eszterházy, da poslika al fresco cerkev v Pápi; njegova smrt je dovršitev naročila preprečila. — V K.-jevem delu se strnjena baročna kompozicija rahlja. Figuralna celota se razdeli v freskah na več enot, pogosto lokaliziranih v krajini, kateri je določen vse odličnejši prostor. V sijajnih barvah izvršene freske pridobe intimnosti in dokazujejo K.-jevo posredovano francosko šolo dekoracije, kakor se je razširila posebno v Nemčiji v prvi polovici 18. stol. Kamperjeva trditev, da je na K.-ja vplival češki freskant V. V. Rainer, je brez podlage. K.-jevega vpliva na slov. freskante doslej ni mogoče ugotoviti. — Prim.: Literatura v Thieme-Beckerju, XXI, 376; razen tega: Katalog portretne razstave 1925, št. 31; Stegenšek, Dekanija gornjegrajska 58–59; Stelè, Umetnostni spomeniki Slovenije I; Kamper, V. V. Rainer, Praga 1907, 50; Schaller, Beschreibung der königl. Haupt- und Residenzstadt Prag etc. II, 17; Schaller, Topographie des Königreiches Böhmen etc. V, 221; Neue Bibliothek der schönen Wissenschaften und freyen Künste, 20. Bdes zweytes Stück, Leipzig 1777, 292; Památky archeologické, Praga, XVII, 18–24 (Mádl); Schäffner, Geschichte der Elisabetiner-Klosterfrauen in Prag, 1845, 71. Ml.