Kovačič, Franc (1867–1939)

Kovačič Franc, teolog in zgodovinar, r. 25. marca 1867 v Veržeju, papežev hišni prelat, konzist. svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Gimn. je študiral v Varaždinu in Zagrebu, teologijo v Zagrebu in Mariboru (ord. 1894). Služboval je od avg. do konca 1894 kot kaplan in do 11. maja 1895 kot provizor na Sp. Polskavi, potem do jeseni kot provizor v Studenicah. Od jeseni 1895 do jun. 1897 je študiral filozofijo v Rimu in bil tam promoviran. Nato je bil pomožni duhovnik v Studenicah in postal 1. okt. 1897 profesor filozofije in fundamentalne teologije na bogosl. učilišču v Mariboru; zadnja leta predava tudi zgodovino cerkv. umetnosti. Najprej je pisal v DS: življenjepis Andr. Kačića-Miošića (1891; slovansko stališče je tako poudarjal, da je avstr. vlada osumila list panslavizma), življenjepis Dobrovskega (1895), ogled po bolgarskem slovstvu (1895), Izlet v Ostijo (1900) in ocene hrv. knjig. Za RK 1893/4 je napisal obširno zgodov. razpravo Bolgarija in Rim. V KO je objavil razprave: Ob 800 letnici križarskih vojsk (1897), Najvišje dobro pri Sokratu, Platonu in Aristotelu (1899), Aristotelovo svetovno naziranje (1900; to razpravo je prinesla v izvlečku Revue de Philosophie). V IMK 1898 je natisnjena razprava Rimski romarji iz slov. dežel. V Času je poleg ocen in manjših prispevkov napisal: Narodnostno vprašanje (1920), Evropski jezikovni problem (1921), Teozofizem (1921), Kulturni problem alkoholnega vprašanja (1923), Odmevi majske deklaracije (1927), Ob 1100 letnici sv. Cirila (1927). Koncem 1897 je po iniciativi škofa Napotnika ustanovil znanstveni bogoslovni četrtletnik VBV in ga urejeval do velike noči 1909. V vsakem letniku je objavil več večjih in manjših člankov in literarnih ocen iz teol., filozof. in zgod. področja. V ponatisu je izšla v VBV objavljena razprava Anicij Boetij in njegovo modroslovje (1905), kot priloga VBV je izšla monografija Doctor Angelicus sv. Tomaž Akv. (1905, 2. pomnož. in predel. izd. Lj. 1923). L. 1905 je izdal Občno metafiziko ali ontologijo (1929²). Razen tega je pisal razne članke za SGp, Stražo in Naš dom; slednjemu je bil nekaj časa urednik. L. 1903 se je na njegovo pobudo ustanovilo v Mariboru Zgodov. društvo, kateremu je bil dolgo let tajnik. L. 1904 je društvo začelo izdajati svoje glasilo ČZN; te okoliščine so ga vedno bolj potiskale na zgodov. polje. V vseh letnikih se nahajajo njegovi večji ali manjši prispevki (gl. Kazalo k ČZN I—XX, str. 2–12, 21–26; dalje v XXI. letniku: Gradivo za prekmursko zgodovino, Herman Jurij in njegova gimnazija pri Sv. Tomažu nad Vel. Nedeljo; v XXII: K starejši zgodovini minoritskega samostana v Ptuju; v XXIII: Postanek in razvoj mariborskega muzeja; v XXV: Kalobski rokopis slov. pesmi iz l. 1651). Po odstopu prof. Kaspreta je 1917 prevzel uredništvo ČZN in 1921 postal predsednik Zgodov. društva. Ko so istega leta Slovenci dobili večino v mariborskem Muz. društvu, je tudi tu postal predsednik. Zgod. društvo je izdalo njegove knjige: Trg Središče (1910), Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini (1914), Ljutomer (1926). Kot ponatis iz VBV in ČZN sta izšla dva zvezka zgodovine dominikanskega samostana v Ptuju (1914). Za Trubarjev zbornik MS je napisal razpravo Protestantizem v Iztočni Štajerski in v Medjimurju (1908). L. 1926 je MS izdala njegov zgodov. opis Slov. Štajerske in Prekmurja (Slov. zemlja VII. del). Za 700 letnico lavant. škofije je napisal obsežno Zgodovino lavantinske škofije (Maribor 1928) in ob 70 letnici mariborskega bogosl. učilišča njega zgodovino v Spomenici (Maribor 1929, str. 1–48). V BV 1930 je objavljena razprava Nedelja »Oculi« in nje poimenovanje. Za časa mirovne konference je bil v Parizu izvedenec za mejo na Štajerskem; tu je etnografska sekcija jugoslov. delegacije izdala njegov spis La Styrie (1919). V hrv.-srb. jeziku je pisal v zagrebški Katol. List, v Balkan (Bresztyenskega), v belgrajsko Brastvo in Priloge. V VBV, ČZN in drugih listih je manjše sestavke označeval z F. ali F. K. — Slika: ASK 45; IS 1928, št. 24. *