Slovenski biografski leksikon
Kovačič Emanuel Josip, pisatelj, r. 5. avg. 1808 v Malencah, fare Čatež pri Brežicah, u. 23. jul. 1867 v Trstu. Študijski podatki neznani; ord. je bil 1836 in je služboval v Trstu in Žminju, postal 1847 dekan v Dolini, 1851 nadzornik ljudskih šol v Trstu in 1854 kanonik. Sodeloval je pri drugih in četrtih bukvicah KČ ter zložil v imenu bogoslovcev I. letnika pesem Visoke časti vrednimu gospodu … Supan Jakopu … (Lj. 1832) z akrostihom Vivat Supan. Po teh prvencih je utihnil in se pojavil zopet 1859 v Vodnikovem spomeniku, kjer je objavil dve pesmi: Tožbo dijaka z ženskimi asonancami in Nevesto v Vodnikovi meri. Istočasno se je pridružil sotrudnikom Drobtinic (1858–63) in ZD (1860–7). V Drobtinicah je objavil življenjepise Mat. Ravnikarja (1858), Jož. Wallanda (1865/6) i. dr., nekaj prozaičnih spisov in več nabožnih pripovednih pesmi: Sveti Ceno in sveta Justina … (1858), Zlati perstan (1859/60), Marija Pomočnica (1859/60), Viteški strunjar (1862), Božja pot na Dobrovi (1863), Leseni križ … (1865/6). V ZD je pošiljal dopise iz Trsta, objavil nekaj prozaičnih opisov, pričetek zgodovine jezuitov in Sonetni venec z akrostihom Vivat Pius nonus (1860). V rokopisu je zapustil zgodovino tržaške škofije. Rabil je šifri: E.J.K., K-č. — Prim.: Marn XV, 5; XXIII, 82. Pir.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine