Kotnik, Fran (1882–1955)

Kotnik Fran, narodopisec in književni zgodovinar, r. 20. nov. 1882 na Dobrijah pri Guštanju na Koroškem kot sin kmeta, p. d. Županca. Dovršil je gimn. v Celovcu (1894 do 1902) in po enoletni vojaški službi v Lj. slavistične študije v Gradcu (1903–7, prom. 1908). Služboval je kot suplent in profesor od 1908–19 na gimn. v Celovcu, 1919–20 kot vodja snujoče se gimn. in učiteljišča v Velikovcu, nato na realni gimn. v Ptuju, od 1927 prosvetni inspektor v Mariboru, od dec. 1929 inspektor pri banski upravi v Lj. Književno delo je pričel K. kot gimnazijec 1900 z leposlovnimi in narodopisnimi listki v Miru; na vseučilišču pa se je začel znanstveno baviti s kulturo koroških Slovencev, pred vsem z narodopisjem, pa tudi s kulturno in književno zgodovino, najtemeljiteje z življenjem in delom koroško-slov. nar. pesnika in pisatelja A. Schusterja-Drabosnjaka in s pasijonskimi in podobnimi igrami na slov. Koroškem. Namen mu je bil, da bi razložil hkrati s kulturnimi in književnimi posebnostmi koroških Slovencev tudi njih zvezo z ostalimi Slovenci glede značaja in razvoja. Kesneje je obrnil pozornost tudi na štajerske Slovence. Trudil se je tudi za organizacijo kulturnega in izobraževalnega dela na Koroškem. — Važnejši spisi so: a) Narodopisni: Donesek k zgodovini praznoverja na Koroškem, ČZN 1906, 65; O slovenski kmetski hiši, DS 1906, 754; Koroške narodopisne črtice, ČZN 1908, 103; 1911, 128; 1913, 36; 1919, 126; Narodno blago s koroško-štajerske meje, Straža 1910, št. 129, 135, 143; Nov'ne žgati, nov'ne kopati, narodopisna črtica, Čas 1911, 430; Slov. legenda o sv. Ožbaltu, ČZN 1924, 3; Narodna noša v Mežiški dolini, Naš dom 1926, 115–7; Narodna noša v Konjicah in Slov. Bistrici, pravtam; O narodni noši v Savinjski dolini, Naš dom 1926, 174, 199; Narodna noša v laškem okraju, Naš dom 1927, 49; Narodne noše ptujske okolice, Naš dom 1927, 65; O narodni noši v ptujski okolici, Naš dom 1927, 113; O naših narodnih nošah (Rogaški okraj in Posavje), Naš dom 1927, 161; Božični običaji v ptujski okolici, Naš dom 1928, 1; Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom 1796 (obravnava tudi splavljanje lesa po Savinji in Savi do Beograda in dalje), Etnolog IV, 122–4; O svetem Štefanu zaščitniku konj, ČZN XXIII (1928), 250; Martinov násad, ČZN XXIV (1929), 95. Storije I, Koroške nar. pripovedke in pravljice, Mohorjeva knjižnica 3 (1924). — b) Književna in kulturna zgodovina: Beiträge zur Volksliteratur Kärntens (o Drabosnjaku), Progr. d. StOG zu Klagenfurt 1910 in posebej; Nekaj opomb o koroškem nar. pesniku in pisatelju A. Schusterju-Drabosnjaku, Čas 1911, 142; »Ljudski poetje«, tam, 240; Nekaj črtic o pasijonskih igrah na Koroškem, DS 1912, 11; Predstava Drabosnjakove pasijonske igre l. 1911, S 1912, št. 151; Andr. Schuster-Drabosnjak, ČZN 1913, 121 in posebej; Predigra kostanjske pasijonske igre, ČZN 1922, 89; Drabosnjakov Ahasver, DS 1922, 391; Drabosnjakove »Bukelce od Matjaža«, Čas, 1923, 4, 217; O uprizoritvi Drabosnjakove božične igre pred 20 leti, Naš dom 1926, 49, 50; Izviren Drabosnjakov rokopis, ČZN 1931, 123; Pasijonska igra iz Železne Kaple (ni Drabosnjakova), ČZN 1924, 101; Nova brambovska pesem iz l. 1809, ČZN 1906, 86; Pesme za deželski bran (Grundtnerjeve), ČZN 1911, 80; O Grund(t)nerju, ČZN 1913, 155; Pismo V. Oblaka Gr. Einspielerju, DS 1914, 132; Sprotuletna Vijolica, marib. dijaški list iz l. 1846, ČZN 1919, 114; Slomškov življenjepis p. Ožb. Rauscha D. J., Čas 1922/3, 405; Prispevki k slov. bibliografiji, ČZN 1923, 51; 1924, 110; Dvoje fevdnih priseg, ČZN 1913, 26; Mozirska tržanska prisega iz l. 1740, ČZN 1926, 133; Slov. prisega iz Hrastovca, ČZN 1928, 147; Letak graške Slovenije iz l. 1849, Carn. 1914, 48; Župnijska kronika v Logi vasi, Mir 1911, št. 8; Črtice iz zgodovine kor. šolstva, Mir 1911, št. 10, 20, 21, 29, 34; Celovška čitalnica, po virih, Mir 1913, št. 12, 13, 16, 17, 20, 27, 28; Klagenfurt in den sechziger Jahren, Klagenfurter Nachrichten 1919, št. 8 (za časa jugoslov. zasedbe); Ptuj v srednjem veku, Ptuj v novem veku, M 1926, 287, 448. — c) Biografije: Jos. Apih, Straža 1911, št. 8, DS 1911, 162; KMD 1912, 130; Jak. Sket, Mir 1912, št. 16; Progr. d. StOG zu Klgft 1912, 17; Andr. Einspieler, ob stoletnici njegovega rojstva, KMD 1914, 40; Jan. Scheinigg, Mir 1919, št. 17; Bl. Hermeter, kor. slov. pisatelj (1828–60), M 1923, 468; Slikar Markež Pernhart, ZUZ 1923, 81. — Pisal je večkrat o kulturnih zadevah v Miru in S. Ocene narodopisnih, književno-zgodovinskih in zgodovinskih knjig je objavljal v ČZN, Miru, S, Carn, Car. Obilo člankov narodnostnega, prosvetnega in gospodarskega značaja je napisal za Mir, ko mu je bil v febr. in marcu 1919 in za časa plebiscita urednik. K. je že dolga leta odbornik MD. Grf.