Kosi, Anton (1864–1945)

Kosi Anton, mladinski in narodno-gospodarski pisatelj, glasbenik, r. 16. jan. 1864 v Godemarcih pri Mali Nedelji, živi kot posestnik v Središču ob Dravi. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni in v mestu Radgoni, kjer je dovršil tudi meščansko šolo, učiteljišče v Mariboru 1884, matur. jul. 1885. Učiteljeval je od nov. 1884 ves čas v Središču, le od maja do sept. 1888 je bil začasni šolski vodja na Humu pri Ormožu; 1909 je prevzel vodstvo središke šestrazrednice, postal marca 1910 stalni nadučitelj, bil za zasluge na šol. polju 1915 odlikovan z naslovom šol. ravnatelja, 1925 stalno upokojen. Udeležil se je tečaja za sadjarstvo, vinarstvo, čebelarstvo in šolsko vrtnarstvo (1892), počitniškega tečaja dunajskih vseuč. profesorjev v Wolfsbergu na Koroškem (1901; P 1902, 21) in mednarodn. kongresa za šolsko higijeno v Nürnbergu (1903); v Središču je 1901 uvedel nekak sadjarski tečaj za odrasle dečke in može. Že kot učiteljiščnik je nabiral po ljutomerskem okraju narodno blago, zlasti legende in pesmi z napevi. Nekaj tega gradiva je priobčil v Vrtcu, največ pa, pomnoženega iz raznih tiskanih virov, v svojih zbirkah: Narodne legende za slov. mladino, 3 zv. (Ptuj 1890, 1891), Sto narodnih legend, slov. mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo (Lj. 1897), Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. mladino, 2 zv. (Lj. 1892, 1894), Zabavna knjižnica za slov. mladino, 14 zv. (Ptuj, Lj. 1892–910) in v nadaljevanju: Nova zabavna knjižnica za slov. mladino, 2 zv. (1926–7), Zlate jagode, zbirka basni za slov. mladino in preprosto ljudstvo (Lj. 1894), Iz otroških ust. Smešno-modre črtice iz življenja naših malih, 2 zv. (Mar. 1926, 1928), Otroška modrost, I. (1930). — V prvih letih svojega učiteljevanja je s psevd. T. Godomerski priobčeval učne slike iz prirodopisja in metodične obravnave šolskih beril (P 1883–9, 1892), deloval za skupno vzgojo domače hiše in šole (SN 1889, št. 152–8; P 1892; »Starši, podpirajte šolo!« Lj. 1889, 1894², tudi v nem.; Kako naj učitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega ljudstva za šolo. P 1892; Ljudska šola in kmetiško vprašanje. UT 1909, št. 30), nasvetoval je razne spremembe osnovnošolskih beril (P 1891), razpravljal o narečju in njegovem pomenu za ljudsko šolo, posebno za elementarni razred (P 1893 in v ponat.), opozarjal na najnavadnejše jezik. napake učencev ptujskega okr. glavarstva in kako jih naj učitelj iztrebi, zlasti mnoge lokalizme (P 1894 in v ponat.), sestavil je statistične črtice o ljudskem šolstvu v ptujskem in ljutomerskem polit. okraju od 1875 do 1895 (P 1895); na zborovanjih učit. društva za ormoški okraj se je marljivo udejstvoval s predavanji, na pr.: Nadučitelj, učitelj, podučitelj (P 1898), Pravičnost in nepristranost — važni učiteljevi lastnosti (P 1899), Šesta božja zapoved v ljudski šoli (P 1900), Častiljubje in njega pomen za vzgojo in pouk v ljudski šoli (UT 1906, št. 26, 27), Hvala važno vzgojno sredstvo (P 1910), v članku »O vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok« je priporočal prosto spisje (P 1909), pojasnil je razmerje šole in narodnosti (Lj. 1912) ter svetovne vojne in ljudske šole (P 1915); nekaj dogodkov iz prve dobe svetovne vojne je zbral v knjižicah »Izpod črnorumene zastave« in »Iz dni skrbi in žalosti« (1915); za učence ljudskih in mešč. šol je sestavil »Pravila o lepem vedenju« (1920, 1921²). Svoje izkušnje v vinogradništvu je priobčeval v SGp (1895, 1897), v »Vinogradniki, čuvajmo vinsko trto!« je dal navodilo za uspešno zatiranje trsnih škodljivcev (1901), iz strokovnjaških naukov in lastnih izkušenj je nastal »Umni kletar« (MD 1901). — Ob odkritju Bož. Flegeričevega nagrobnika in spominske plošče je izdal njegov življenjepis z izbranimi pesmimi (1913). Iz kmetiškega življenja je zajel snov za trodejanko: Lastni želji prosta pot ali Kovač hoče biti (1928). — K.-jeva glasbena dela so: Štirideset napevov za šolske pesmi v Koprivnik-Majcenovi »Začetnici« (1898), spevoigra »Letni časi« (1905), Šopek šolskih pesmi, s posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delih (izšla le dva: Lj. 1906) z Opombami k »Šopku« (1906), Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom, I–III (1907, 1909, 1911), spevoigra »Slava domovini« (1908), Štiri cerkvene pesmi za šolske sv. maše (1913), Nabožne ljudske pesmi za četvero mešanih glasov (1912, 1914), otroška spevoigra »Kosova gostija« (1912), Za domovino Avstrijo, dvoglasna pesem (1915), Vojaške narodne pesmi za šolo in dom, I (1915), Molitev za slovanski rod, dvoglasna pesem s spremljevanjem harmonija ali klavirja (1921), Vino in voda. Prepir med njima v spevih (1925), Sveta maša za Marijine praznike (1926), Heilige Messe für Marienfeiertage (Graz 1928), Otroške pesmi z napevi za najnižjo stopnjo osnovne šole (1928), Sveta maša za šolsko mladino. Za dvoglasno petje s spremljevanjem orgel (1929). — Prim.: Fr. Kovačič, Trg Središče, 232–4 (s sliko). Šr.