Kos, Gojmir Anton (1896–1970)

Kos Gojmir Anton, slikar, r. 24. jan. 1896 v Gorici, sin zgodovinarja Franca K.-a, je obiskoval tamkaj ljudsko šolo in gimnazijo ter 1915 naredil maturo. V šoli prof. Bacherja in Schmidta na dunajski umetnostni akademiji je bil do 1919, ko je na zagrebški akademiji položil profesorski izpit in postal profesor risanja na realni gimnaziji v Lj. Po enoletnem službovanju je bil premeščen na realko, kjer je poučeval do 1923, ko je odšel v Berlin studirat arhitekturo notranjščine k arh. Joh. Krämerju. Obiskal je Severno Nemčijo ter se nato stalno naselil v Lj. Večkrat je obiskal Benetke, 1926 je vstopil kot profesor na lj. srednjo tehniško šolo. Slika kompozicije, portrete, krajine in tihožitja v olju, riše s tušem in ogljem, pozna tehniko freske, projektira plakate, riše ilustracije (Kersnik, mladinska izdaja; “Mladost”; “Dom in svet”; Jerajeva, “Iz Lj. čez poljane”, dela načrte za vezenine in interieurje. Razstavil je v Jakopičevem paviljonu 1918, 20, 21, 23, 24, 25 (kolektivno); udeležil se je portretne razstave 1925, “Ljubljane v jeseni” 1926, ter razstav: V. jugoslov. v Beogradu 1924, razstav “Kluba mladih” v Sarajevu in Pragi 1926, v Berlinu in na Dunaju 1927, VI. jugoslov. v Novem Sadu ter Slovenskega modernega slikarstva v Pragi 1927, v Proljetnem salonu v Zagrebu 1922, v Lj. 1929, v Londonu 1930, v Beogradu 1931. Bil je član “Save”, “Kluba mladih” ter odbornik Nar. galerije. – K. mnogo portretira in se peča s kompozicijo, ki je njegovo težišče. Izhaja iz dekorativnih principov in si je priboril osebno tehniko, ki kaže dozorelost njegovega slikarskega razvoja. Glavna dela: Lastni portret 1919, ter portreti Vide Novakove 1920, slikarjeve matere, prof. Ozvalda 1921, ge. Šubičeve, M. Dolinarjeve, Petra Grassellija, adv. Maranija (Gorica); kompozicije: Flora, Po kopeli, Piknik, Ob morju; krajine iz Slovenije. Dela se nahajajo v lasti prosv.  min. v Beogradu, banske uprave in Nar. galerije v Lj. ter v zasebni lasti v Lj., Gorici, Beogradu. K. je napisal članek o F. Hodlerju v DS 1919 ter članek v brošuri “Mladim akademikom”. Reprodukcije: ZUZ 1925; DS 1917; Jadranski almanah 1923; Vesna; IS 1926, št. 50; Katalog VI. razstave NG (1925). Ml.

Kos Gojmir Anton, slikar, r. 24. jan. 1896 v Gor., u. 22. maja 1970 v Lj. Oče Franc, zgodovinar (njegov oče kmet in slikar samouk v Selcih nad Škofjo Loko), mati Marija Sbuelz r. v Trstu, furlanskega rodu. Osn. š. in klas. gimn. obiskoval v Gor., poleg tega pa obiskoval še neobvezni predmet risanje pri slikarju Antonu Gvajcu. Matur. v Gor. 1915. Po izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo je družina šla v begunstvo na Dunaj. Tu je bil K. istega leta sprejet na akademijo likovnih umetnosti (prof. Rudolf Bacher in Julius Schmidt). 7 semestrov opravil na Dunaju, osmega pa na Višji š. za um. in umetno obrt v Zagrebu. 1919 je končal študije v Zgbu, opravil še izpit za prof. risanja, prvič razstavil v Jakopičevem paviljonu v Lj. in začel poučevati risanje na sred. š. v Lj. 1923 je začasno pustil službo in šel v Berlin, kjer je pri arh. J. Kramarju študiral notranjo arhitekturo in dekoracijo. Od 1926 do 1945 poučeval na Tehnični sred. š. v Lj. 1939 zmagal na natečaju za sedem slik iz slov. zgod. za vladno palačo v Lj. in jih nato tudi izvršil. Že med obema vojnama je bil član društva Narodne galerije. 1945 je bil v pripravljalnem odb. za ustanovitev ALU v Lj. in bil istega leta imenovan za red. prof. in prorektorja, 1949 pa je bil po B. Jakcu izvoljen za rektorja (kar je ostal dve leti). 1948–49 opravljal dolžnosti ravnatelja Moderne gal. v Lj. 1949 postal tudi redni član SAZU, 1962 stopil v pokoj. – Bil je član društev Sava, Kluba mladih, s F. Goršetom in Miho Malešem pa se 1935 združil v umetniško skupino Trojica. 1947 prejel Prešernovo nagrado za sliko Dekle s harmoniko, 1948 nagrado Zvezne vlade za stensko kompozicijo Odpor, 1949 nagrado Zvezne vlade za sliko Tihožitje z dečkom, 1950 Prešernovo nagrado za sliko Lastni portret. 1956 odlikovan z Redom za zasluge za narod I. stopnje za 35-letno umetniško delovanje. 1961 prejel še nagrado mesta Čačka, 1965 pa nagrado mesta Ljubljane. 1950 razstavljal na XXV. bienalu v Benetkah. K. je svojevrsten umetnik. Skušal je vedno ohraniti lasten izraz. Motivno se je posvečal predvsem figuralni kompoziciji, portretu, zgod. slikarstvu, krajinarstvu in tihožitju. Je eden izmed najpomembnejših slov. slikarjev figuralne kompozicije in monumentalnega slikarstva (velike kompozicije za vladno palačo v Lj., npr. Umestitev na Gosposvetskem polju, Bitka pri Krškem). Značilnosti K-ega slikarstva so izredno pretehtana kompozicija in uravnovešenost, ki iz nje izvira, obvladanje velikih slikarskih površin in prav posebna zavzetost pri poglabljanju v svetlobno in barvno problematiko. V portretih se poglablja predvsem v psihološke posebnosti portretiranca. V njegovih začetnih delih so še delni vplivi secesije in ekspresionizma, pri nekaterih tihožitjih pa kubizma. V nekaterih posebnostih se približuje impresionizmu, nato pa se usmeri v vedno močnejši kolorizem in preučevanje svetlobnih učinkov. K. je ostal vedno tesno povezan z naravo, z realnim svetom. Za krajine je iskal motivov predvsem v Selški dolini, Lj. in okolici ter Dalmaciji. Posvečal se je tudi ilustraciji, plakatom, notranji dekoraciji, načrtom za vezenine, stanovanjski opremi. Njegova dela odlikuje tudi temeljito poznavanje slikarske tehnike. Največ K-ovih del je v olju, gojil pa je tudi risbo s tušem, ogljem, itd. Njegove poteze so pastozne, pri nanašanju barve je uporabljal tudi lopatico. K. je občasno tudi kaj objavljal (npr. članek o F. Hodlerju v DS 1919). Njegova dela hranijo zasebniki in muzeji v Jsli. (npr. Lj., Bgd), It. (npr. Gorica, Rim) in drugod po svetu (Buenos Aires, Moskva, Praga, Varšava). Nekaj K-ovih razstav: Jakopičev paviljon, Lj. 1919, 1924, 1925; Razstava Slov. um. društva, Praga 1926; Razstava Slov. um. društva, Dunaj 1927; Jug. um. razstava, London 1930; Mali Kalimegdan, Bgd 1931; Um. razstava jsl. sodobne upod. um., Amsterdam in Bruselj 1932; Mrb. 1935; Jakopičev paviljon, Lj. 1936, 1938; Umetnički paviljon, Bgd 1938; Jakopičev paviljon, Lj. 1940; Slov. moderna umet., Ptuj 1941; Umet. razstava slov. prim. um., Trst, Gorica 1945; Medn. razst. mod. umet., Pariz 1946; Razst. slik. in kip. narodov Jsle. v Bgdu, Zgbu, Lj., Moskvi, Leningradu, Bukarešti, Bratislavi, Pragi, Varšavi in Budimpešti, 1946–48; XXV. bienale, Benetke 1950; Jsl. umet. razst., Dubrovnik 1954; Jsl. umet. razst. v Rimu, Milanu, Varšavi in Poznanju, 1956–57; Razst. sodob. slov. umet. v Pistoji, Livornu 1958; Avtoportret na Slov., Lj. 1958; Nova jsl. likovna umet., Wiesbaden, Braunschweig, Essen, Aachen, Karlsruhe, 1961; 1. trienale jsl. umet., Bgd 1961; Razst. 8 slikarjev,Dubrovnik 1963; IV. memorial Nadežde Petrovič,Čačak 1966; Razst. sodob. slov. umet., Bgd, Zgb1968; Intart, Videm 1968; Četvrta decenija jsl.umet. XX. veka, 1971; Pilonova gal., Ajdovščina1977. Nekaj K-ovih del: Voda 1918; Portret V. N.1920; Slikarjeva mati 1921; Karel Ozvald 1921; Naobali 1924; Kopalka 1926; Mož s papigo 1926;Kmečko dvorišče 1927; Lastni portret s slamnikom 1928; Dva akta 1928; Kruh in vrč 1931; Vaški hiši 1934; Selško polje 1934; Korčula 1936; Sončnice 1936; Vrtnarjeva hčerka 1937; Cinije 1937; Cvetača in korenje 1938; Sava in Šmarnagora 1938; Rože pred svetlim ozadjem 1941; Počitek na prostem 1943; Kruh in vino 1944; Dekle s harmoniko 1946; Tihožitje z dečkom 1948; Lastni portret 1949; Tihožitje v jeseni 1954; Tihožitje v rdečem 1955; Tihožitje s prerezanim jabolkom 1 1956; Tihožitje na stolu 1956; Malo tihožitje 1958; Tihožitje z vinskim kozarcem 1959; Sebe slikam 1966; Jesenske barve 1967; Portret F. Bevka 1967; Kamnolom 1967; Portret dr. LadaVavpetiča 1967; Rumeni interjer (Tihožitje s časo) 1968; Hiše v soncu I -1968; Hiše v soncu II -1968; Hiše v soncu III -1968; Bela paleta 1968; Pelargonije na oknu 1969; Pisane rute in rastlina1969; Tihožitje na oknu 1969; Portret dr. F. Koblarja 1970; Banane 1970 (zadnje nedokončano delo).

Prim.: LZ XXXIX, 1919, 740; S (Lj.) 20. jun. 1920; SN, 28. maja 1921; DS XXXIX, 1926, 49; SBL I, 527–528; Š (Lj.) 21. dec. 1938; R. Ložar, Slikar G. A. Kos, Umetnost III, 1938–39, 97–123; S. Mikuž, Obisk pri slikarju G. A. Kosu ob dovršitvi Umestitve koroških vojvod, DS LII, št. 2, 1940, 119–20; F. Stelè, Slov. slikarji, Lj. 1949,145–46; Campii, La mostra degli artisti sloveni, Giornale Alleato (Trst), avg. 1945; F. Stelè, G.A. Kos, Letopis SAZU, 3. knj. 1948–49, Lj. 1950, 214–15; A. Chastel, Le Monde, 5. jul. 1950; K. Strobl, Kunst und Volk, (Dunaj) št. 7–8, 1950; Iz. Cankar, G. A. Kos (monografija), Lj. 1951; L. Menaše, G. A. Kos, Beseda (Lj.) I, 5, 1951–52, 234–35; Zoran Markuš, Umetnost i kritika (Bgd), dec. 1953; E. Cevc, Ob šestdesetletnici slikarja G. A. Kosa, SPor XVII, 24. jan. 1956; B. Pogačnik, Uravnovešena kompozicija (razgovor z akademikom G. A. Kosom ob njegovi 60-letnici), NRazgl V, št. 2, 28. jan. 1956; L. Menaše, G. A. Kos, NRazgl V, št. 10, 26. maja 1956; J. Čopič, Barvne simfonije, Ob razstavi G. A. Kosa v Moderni gal., LdP 29. maja 1956; G. Gramulin, L'art contemporain en Yougoslavie, Pirisme dès Arts (Pariz), 1958, 18; Avtoportret na Slovenskem (razstavni katalog), Moderna gal., Lj. 1958; Voj. Mole, Esej..., Krakow 1959; F. Stelè, Umetnost v Primorju, Lj. 1960; F. Šijanec, Sodobna slov. likov. umetn., Mrb. 1961, 26, 108–13, 117, 513; Z. Kržišnik, G. A. Kos (monografija), Lj. 1962; Z. Kržišnik, Predgovor v katalogu osebne razstave, Mala gal., Lj. 1963; BLU 3, Zgb 1964, 225–26 (K.[arel] D.[obida]); V. Mole, Umetnost južnih Slovanov, Lj. 1965, 412, 420; F. Stelè, Oris zgod. umetnosti pri Slov., Lj. 1966, 142, 145; Š. Čopič, Predgovor v katalogu osebne razstave, Mala gal., Lj. 1966; I. Sedej, Ob razstavi oljnih slik A. G. Kosa v lj. Mali gal., Sinteza II, 1967, št. 5–6, 87–88; Š. Čopič, Predgovor v katalogu razstave G. A. Kosa in B. Kalina, N. Gorica 1967; B. Rotar, Problem deziluzionizma v Kosovi sliki Kruh in vrč, Dialogi št. 9, 1967, 460–69; F. Stelè, Predgovor v katalogu osebne razstave, Celje 1969; Š. Čopič, G. A. Kos, 1896–1970, Sinteza 17, Lj. 1970; Letopis SAZU (1970), Lj. 1971, 105–07; NRazgl št. 12, 19. jun. 1970; Menaše, 1048; Kos G. A., Retrospektivna razstava, Moderna gal., Lj. 1974; A. Bassin, NRazgl XXXIII, št. 19, 1974; poleg tega še razni razstavni katalogi in mnogo člankov v dnevnem in periodičnem tisku.

V-č