Korš, Fedor Evgenjevič (1842–1915)

Korš Fedor Evgenjevič, filolog in prevajavec, v Moskvi r. 5. maja 1842 in u. 1. marca 1915. Študiral je univerzo v Moskvi, postal tam 1868 docent, odšel na dveletno potovanje v inozemstvo in pričel 1870 s predavanji iz klasične filologije. L. 1889 je prišel na univerzo v Odeso, se vrnil 1892 na univerzo v Moskvo in prevzel tudi profesuro za perzijsko književnost na institutu Lazareva za vzhodne jezike. L. 1893 je postal dopisujoči član klas. oddelka in 1899 redni član ruske sekcije akademije v Leningradu. – Prvo izhodišče in torišče K.-ovega dela je bilo dolgo časa antika, zlasti antična metrika, pozneje vzhodni in romanski jeziki ter slovanska filologija. Na Dunaju je občeval s slovenskima medicincema Prešernom in Lj. Jenkom, ki sta ga seznanila s Prešernovimi poezijami, katere je K. vzljubil, jih pričel prevajati na rusko in objavil posamezne odlomke že 1881, 1882 in 1889. Prvo vest o njegovih prevodih je prinesel po Jagićevem pismu LZ (1885, 574) in 1890 je poročal Murko (LZ 47), da je izšel prevod sonetnega venca v 7. knjigi Russke mysli. Intenzivneje se je pričel baviti K. s Prešernom ob bližajoči se stoletnici pesnikovega rojstva. Še marca 1900 je nameraval napisati samo študijo o Prešernu s primeri najboljših njegovih pesmi, in akoravno so delala K.-u težave posamezna mesta, zlasti “sršeni”, in pomanjkanje potrebne literature, je bil do-tiskan prevod vsega Prešerna z obširnim uvodom že pred stoletnico: Stihotvorenija Franca Preširna. So slovĕnskago i nĕmeckago podlinnikov. Moskva 1901. V začetku 1901 je pričel s pripravami, da bi izdal pri ruski akademiji vsega Prešerna s pismi in ostalino. V ta namen mu je služila kopija cenzurnega rokopisa, katero mu je priskrbel S. N. Severjanov. A kmalu je uvidel, da ne more prirediti nove izdaje, ne da hi šel na Dunaj in na Kranjsko, ter je ponudil, oz. nasvetoval Iv. Prijatelju, naj prevzame tako izdajo in naj pošlje program in proračun akademiji. V Prešernovem albumu (LZ 1900, 805) je objavil spis Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi, poročal v Izvĕstijah ruske akademije o Prešernovem albumu (1900) in o Veselovi Ruski antologiji (1902) ter recenziral Aškerčevo izdajo Prešernovih poezij v AslPh (XXV, 637). – K. je bil zraven L. Pintarja prvi, ki je znanstveno motril Prešernovo metriko in besedilo in prišel do zaključka, da je potrebna tudi izdaja “brez odstopkov od originalov”. — Prim.: Šahmatov-Jagić, AslPh XXXVIII, 251; Glonar, Mladika 1925, 151 s sliko; Glonar, LZ 1928, 419, 510 z objavo Korševih pisem Prijatelju in Aškercu; Buhtun, LZ 1928, 768; slika: AslPh XXV, 637. Pir.