Slovenski biografski leksikon
Kordelič Karel, politik, v Lj. r. 25. apr. 1857 in u. 6. dec. 1922. Šolal se je v Lj. in Moravčah ter se izučil v Lj. čevljarske obrti. V Zittererjevi čevljarski delavnici se je navzel soc. idej, vstopil 1874 v lj. Delavsko izobraževalno društvo in bil 1876 izvoljen za podpredsednika. V začetku se je pridružil radikalnemu, pozneje po celovškem procesu (1884) zmernejšemu krilu, deloval in agitiral je v mestih in na kmetih, zlasti v industrijskih krajih in rudarskih revirjih in skrbel za dobre govornike, ki jih je vabil tudi od drugod. Z L. Zadnikom se je udeležil hainfeidskega kongresa (dec. 1888) in prosil strankin zbor za dovoljenje za izdajanje slov. soc. dem. lista za Spodnje Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst; bil je predsednik zborovanja prvega praznovanja 1. maja 1890 v Lj., na katerem je govoril za osemurni delavnik, večkrat izdajatelj ali odgovorni urednik soc. listov (Zarja 1897, Delavec 1898, Delavec – Rdeči prapor 1905–6), odbornik krajevne politične organizacije in njen podpredsednik do smrti, organizator in načelnik čevljarske obrtne zadruge in član načelstva dež. zveze obrtnih zadrug do smrti. Njegovo delovanje v časih preganjanja soc. ga je večkrat privedlo v konflikte z oblastmi in mu nakopalo razne kazni. — Prim.: Družinski koledar 1913, 116; Žepni koledar za delavce 1915, 42–5 s sliko; Zarja 1922, št. 28; Naprej 1922, št. 277; Obrtni vestnik 1922, 175; Pod lipo 1926, 30; Kristan, O delavskem … gibanju na Slovenskem … 48, 100, 109, 111, 123–4, 133, 135, 161; Erjavec, SMI 1927, 137. Pir.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine