Konšek, Valentin (1816–1899)

Konšek Valentin, politik in šolnik, r. 4. febr. 1816 v Trojanah, u. 16. jul. 1899 v Lj. Obiskoval je gimn. v Celju, licej v Lj., študiral 1838–40 pravo v Gradcu, postal 1841 suplent na gimn. v Mariboru, okt. 1842 gramatikalni učitelj v Celju, bil avg. 1848 imenovan za začasnega učitelja slovenščine, katero je poučeval že od maja (N 1848, 87), bil tolmač za slovanske jezike na celjskem okrožnem sodišču in prevzel poslovenjenje razprav provizoričnega dež. zbora štajerskega. 1854 je odšel na Dunaj, položil usposobljenostni izpit iz naravoslovja za višje gimnazije, dobil 1854 profesuro na gimn. v Mariboru, odkoder je bil še isto leto premeščen na lj. gimn., kjer je služboval do upokojitve 1886, ivzemši 1861–2, ko je bil profesor in proviz. vodja novoustanovljene nižje gimn. v Kranju. Kot profesor si je pridobil sloves dobrega pedagoga in resničnega ljubitelja mladine. Razen naravoslovja je poučeval tudi klasične jezike, kmetijstvo in je bil 1867–86 kustos lj. botaničnega vrta. – V l. 1848–9 je bil urednik v založništvu Janeza K. Jeretine v Celju izhajajočega tednika Celjske Slovenske novine (od št. 15 Celjske novine; 1849 Slovenske novine), kjer so izšli prvi radikalnejši članki Škrebeta in J. Šubica, ki sta zahtevala neodvisnost šolstva od duhovščine, odpravo samostanov, sekularizacijo cerkvenega imetja in odpravo celibata (1848, 50–1, 53), a ravno tako tein zahtevam nasprotujoči Članki Fr. Muršca in Antona Lipovška (1848, 59, 62, 90). Tudi Rotarjevi pohvali (ib. 95) za urednikov nastop proti »mračnikom, ki temo bolj ljubijo, ko svetlobo, katiri bi Slovence radi zmiraj v neki otročji nevednosti in nedoraslosti zaderžali«, se je K. previdno odzval, da se bo varoval sestavkov, »skuz katere bi se brez potrebe ludi razdražili,« akoravno je še malo poprej zagotavljal, da pojde pot, katero si je zarisal (1848, 79). Razen imenovanih so sodelovali pri K.-ovem listu Štefan Kočevar, Oroslav Caf, nekteri štajerski poslanci, zlasti Gurnigg, Vlastimil iz Koroškega in razni dopisniki, polnil pa je K. list, zlasti v drugem letu, s ponatisi iz drugih slovenskih listov. – K. sam (šifra K; to šifro je rabil tudi Štef. Kočevar, gl. članek) se je zavzel za vpeljavo slovenščine v šole in urade (1848, 102; Napotek slovenske narodne omike, 1849, 93), a bil končno mnenja, da bo še mnogo let preteklo, preden se bodejo naše želje spolnile, da je nemogoče sedanjo slovenščino v urade vpeljati in da moramo biti zadovoljni s takimi uradniki, ki znajo toliko slovenščine, da jih kmet razume (1849, 167). Razlagal je kmetom kmečke zadeve (1848, 106), poročal o lokalnih celjskih zadevah, razglasil zakone štajerskega dež. zbora in razpravljal o §§ 1, 7 in 30 nove ustave (Nova vstava, 1849, 55, 61, 66, 70), zlasti o posledicah svobode, ki je bodo deležni židje, kar je zagovarjal; priporočal je kot sredstva, da bi štajerski Slovenci gospodarsko z židi tekmovali, omejitev pijančevanja, zlasti žganjepitja, marljivost in ustanovitev slov. kmetijske šole. Poročal je o razvrstitvi sodišč na Štajerskem (1849, 131), opisal otvoritev železniškega prometa Celje–Lj. (1849, 154) in drugo, ter objavil A. Povha dvojezično pesem (1849, 142) kot dokaz Nemcem, da vedo Slovenci, kaj je enakopravnost, in zahteval, da tudi Nemci zlagajo take pesmi. Kljub temu se je moral 1850 braniti proti očitku germananofagije (LZg 1850, št. 96, 103, 105) in se je ob tem skliceval lahko tudi na to, da je nameravala vlada Slovenske novine pod K.-ovim uredništvom spremeniti v vladni ali uradni list za Štajersko (gl. tudi Südslavische Zeitung 1849, št. 161). Po l. 1849 se je pridružil na Kranjskem nemški stranki, sicer pa ni več politično nastopil in se je pečal le z naravoslovjem Kranjske. Objavil je že 1840 spis Die Bienenzucht in Krain (Innenösterr. Industrie- u. Gewerbsblatt, ponatis v IB 1840, 109, 117), Bemerkungen über die … Egelkrankheit der Schafe mit Rücksicht auf einige Local-Verhältnisse Krains (IB 1840, 157), opisal lego in privilegije Motnika MHK 1865, 69), Das massenhafte Erscheinen der Eintagsfliege in der Gegend von Laas (Der Aufmerksame 1856, 586 iz LZg), opisal v Kamniku najdene stare novce (Der Aufmerksame 1856, 418, 422), Die Ortschaft »Piauze« in Unterkrain und der Piauzit« (LZg 1856, št. 76), Geologische Exkurse in Gesellschaft des M. Lipold (1. Steiner-Alpen, LZg 1856, št. 211, 217, 220, 223, 226; 2. Das östliche Gebiet von Oberkrain, BK 1857, 10, 13, 17, 21, 26, 29, 33), Die geologische Durchforschung von Krain (poročilo o Lipoldovem spisu BK 1858, 10, 14, 18, 22), Über das Steiner Putzpulver (Jahreshefte des Landesmuseums 1858, 120–1), Ein Ausflug von Trojana auf die heilige Alpe (BK 1858, 142, 146, 150, 154, 158) i. dr. Na slovensko je prevajal oklice in objave patriotičnega ženskega društva in bil urednik slovenskega besedila dež. zakonika za Kranjsko do l. 1881. — Prim.: Program mariborske gimn. 1858, 113; Macun 159; Karlin, LMS 1887, 76; Apih 131, 146, 166; Glaser III, 18, 24; IV, 382, 436; SN 1899, 161; LSZg 1899, 134–6; LZg 1899, 1303; Botanik u. Zoologie in Österreich 86; ZMS 1905, 69; Lončar 14–5; Šuklje I, 12, 99. Pir.