Slovenski biografski leksikon
Koman Manica, ljudska pisateljica, r. od kmetskih staršev 4. avg. 1880 v Vižmarjih pri Lj. Po dovršeni ljudski šoli v Št. Vidu pri Lj. je po očetovi volji ostala doma na posestvu, a občevanje z raznimi dijaki ji je zbudilo zanimanje za književnost. Mnogo je vplival nanjo Fr. Lampe, ki jo je ogrel za nabiranje narodnih pesmi in ji s posojevanjem knjig širil obzorje. Prvi plodovi njene nadarjenosti so bile pesmi, prve objavljene v Slov. Gospodinji 1906. Zgodaj se je oglasila tudi s krajšimi črticami (prva v Slov. Gospodinji 1908). Odslej je sodelovala pri SN, IT, Domovini, Slovenskem domu, Grudi, Kmetijskem listu, Slovenski Gospodinji, Slovenskem Braniku, KCD in ŽS. Njeno literarno delovanje jo je zbližalo z raznimi, javno delujočimi ženami; Franja Tavčarjeva ji je pomogla do službe pri SN, 1916 pa je postala uradnica lj. magistrata, kjer službuje sedaj. Izdala je knjigo črtic Šopek samotarke (1918), Narodne pravljice in legende (1923), zbirko drobnih povesti iz svetovne vojne Pod mečem (Lj. 1926) in črtic »Na Gorenščem je fletno« (Lj. 1928). Napisala je ljudsko štiridejanko »Prisega o polnoči« (Lj. 1929), narodno trodejanko »Krst Jugovičev«(Lj. 1931) ter mladinski igri »Sestrin varuha« in »Čarobna košara« (Lj. 1931). Poglavitna moč njenega literarnega udejstvovanja je kratka povest, pisana v poljudnem slogu s preprosto-romantičnim prizvokom. Znana je tudi kot pripovedovavka pravljic. — Prim.: Horvat, Slov. žena. Lj. 1926, 101; SN 1930, št. 178 (s sliko). Kk.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine