Kocbek, Fran (1863–1930)

Kocbek Fran, šolnik in turistični pisatelj, r. 26. jan. 1863 v Ločkem Vrhu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Obiskoval je osnovno šolo v Negovi, meščansko v Radgoni, učiteljišče v Mariboru, mat. 1882; služboval je 7 let v Žalcu kot podučitelj, poldrugo leto na Rečici kot učitelj in od okt. 1890 do upokojitve 31. dec. 1921 kot nadučitelj v Gornjem gradu, kjer živi v pok. V stanovski organizaciji se je z Gradišnikom trudil za ustanovitev in razvoj Zaveze slov. učiteljskih društev ter je poročal o njenem delovanju (P 1887–89; 1892, 201; 1912, 357; UT 1913, št. 36, 37); med pedag. vprašanji je širil zanimanje za šolsko vrtnarstvo (P 1891, 1892), obširno je poročal o I. mednarodnem kongresu za šolsko higijeno v Norimbergu, ki se ga je udeležil z M. Neratom 1904 (P 1904 k–06; UT 1904, 162, 172); pojasnil je načrt za sestavljanje krajevnih opisov (P 1904, 206), podal metodične opombe o risanju (P 1905, 10), kako se naj obravnava »oko« na vseh stopnjah ljudske šole s higijenskega stališča (P 1908, 108) in bijološko metodo prirodopisnega pouka (P 1908, 200); sestavil je biblijografski seznam važnejših »Popotnikovih« člankov od l. 1883–1912 (P 1912, pril. k 12. štev.). Nabral je »Pregovore, prilike in reke« (Lj. 1887) in jih z novimi zbirkami izpopolnjeval (KMD 1898, 57; P 1918). Iz prirodopisa je priobčil članek o nefritu (Kres 1885, 530), Črtice iz botanične zgodovine (UT 1888, št. 9–11), Botanične liste, I–XII. (P 1888, do 89), z izletov po Zgornji savinjski dolini z Žagarjem Botanično-potopisne črtice (P 1889), v spomin 100letnice smrti botanika Scopolija je očrtal njegovo življenje (UT 1888, št. 18–24 in ponat.), sodeloval s članki in referati o domači flori v Öster. botan. Zeitschrift (1885, 1888, 1890), Öster. Tour. Zg. (1891, št. 18) in Mitt. des naturw. Ver. f. Steiermark (1891, 245), opisal je Gornji grad v zemljepisnem in zgod. oziru (DS 1894) ter ocenil Stegenškove cerkvene spomenike dekanije gornjegrajske (P 1904, 253) in Seidlove Kamniške ali Savinjske Alpe: (P 1909, 119). 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico SPD, je njen načelnik od začetka do danes, ki ji je v narodnostnih bojih z nemškim planinskim društvom priboril zmago. Na Aškerčev predlog je dobila koča na Molički planini po svojem stvaritelju ime Kocbekova koča. V letnih poročilih SPD (1893, 1894) in v PV (1895–1912) je objavil dolgo vrsto člankov o planinskih kočah, novih potih, podzemeljskih jamah, nesrečah v planinah, poročila o podružniških občnih zborih, književna poročila, nekrologe planincev, spomine in dr.; samostojno je izdal Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico (Celje 1894), Savinske planine (Lj. 1904), Dr. Johannes Frischauf, v proslavo njegove 70 letnice (Celje 1907) ter spomenico ob 30 letnici Savinjske podružnice SPD: Savinjske Alpe (Celje 1921⁶), v katerih je porabil tekom let nabrano geografsko, turistično, zgodovinsko, prirodopisno (botanika) in folkloristično gradivo z bogatimi avtobijografskimi in literarnimi beležkami, ter uvrstil v knjigo tudi članke drugih avtorjev. Uredil je Koledar SPD za l. 1910–1914 in od 1921 dalje. — Prim.: Glaser IV, 323; Savinjske Alpe, Celje 1926, 82–112. Šr.