Kobe, Jurij (1807–1858)

Kobe Jurij, narodopisec, r. 8. jun. 1807 v Sodevcih pri Poljanah ob Kolpi, u. 29. jun. 1858 v Čatežu pri Zaplazu na Dolenjskem. Dovršil je prve šole in gimn. v Karlovcu, licej (1832–4) in bogoslovje v Lj., ord. 13-ega avg. 1837. Kot kaplan je služboval v Semiču, Kostelu, Mokronogu, na Trebelnem, pri Sv. Križu pri Kostanjevici, v Črnomlju in Leskovcu; 1851 je postal župnik na Planini (kočevski), 1855 v Čatežu. V začetku je sodeloval pri Danici Ilirski (1840–41), od 1844 (št. 29) skoraj izključno pri N. K. se je eden prvih med Slovenci bavil z narodopisjem, in sicer pod vplivom spisov Karadžića. Ni le nabiral narodnih pesmi in pravljic, največ v Beli Krajini, in jih priobčeval od časa do časa v N (1851–1853, razne pravljice, 1844, št. 39, 1853, št. 1–4, i. dr.); ni le priobčil in prevel vrsto srbskih in hrvaških nar. pesmi (1856, 14–16; 1856, 35–36; 1857, 79; 1858, 80), proučeval jih je v zvezi z drugimi narodopisnimi pojavi, z nošo, jezikom, šegami in navadami, gospodarstvom, pregovori, vražami itd., predvsem pri svojih ožjih rojakih (Beli Kranjci, 1845, 2–8; 1847, 41 do 46). Seznanjal je Slovence po raznih virih, največ po Karadžiću s srbskim in hrvaškim narodopisom: En dan na piru v Krajini, 1853, 87; Slovanski običaji, 1854; Ženitovanje v Dalmaciji poleg turške meje, št. 16. do 25; Serbske zdravice, št. 38–40, Serbsko klagovanje za mertvimi, 1855, 32–35, Serbskega jezika domovina, 1857, 12–14, Čakavci po Vuku z ozirom na Kekavce (Kajkavce), 1857, 93–94, Pirni običaji v hrv. primorju (po Susaniću), 1858, 4–5. Pisal je o Turkih (Ozir po svetu, 1855, 76–77) in Rusih (1857, 1–2). Krajepisnega značaja je Pogled na Mirno goro (1851, 52). Zanimal se je za splošno kulturni in gospodarski napredek (o slov. šolah in knjigah 1848, 46 do 49; o potrebi knjige za kmetijstvo 1852, 18; o izobrazbi po šolah, časnikih in knjižnicah 1853, 21–23; o domači tkalski obrti 1853, 28). Tudi praktično je mnogo storil za izobrazbo in šolo. Priredil je nekaj pripovednih anekdot brez umetniških intencij. Glede jezika je bil v začetku privrženec ilirizma, že 1844 pa je zastopal Majarjevo stališče, da je treba uveljaviti vseslovenske in skupne slovenskohrvaške oblike mesto nekaterih kranjskih provincijalizmov; zmagalo je to stališče šele po 1849 po boju, ki se ga je udeležil tudi K. (Slovniški pomenki, 1853, 95). Psevdonim: J. Sodevski. — Prim.: Marn, 17, 1; Glaser, LZ, 1890, 742; id. III, 92; SS, V, 338; Levstik, Potovanje iz Litije do Čateža, Zbr. sp. 3, 194–7. Grf.