Knolc, Jožef Ivan (1793–1862)

Knolc Jožef Ivan, dr. med., r. 2. marca 1793 kolarju v Ljutomeru, u. 12. jun. 1862 na Dunaju. Gimn. je obiskoval v Mariboru in Varaždinu, medicino študiral na Dunaju in tam promoviral z disertacijo: Naturhistorische Abhandlung über die Blutegel mid ihren med. Gebrauch (Dunaj, 1820). Po promociji je služboval malo časa kot asistent dun. medicinske klinike za kirurgične kandidate, 24. marca 1821 pa je bil imenovan za prof. teoret. in prakt. med. na liceju v Salzburgu, kjer je postal istočasno primarij na Johaneju in v blaznici. 1830 je postal prof. splošne patologije in farmakologije na Dunaju. Redno je predaval do 1834, ko je postal dolenje-avstrijski protomedik, vsled česar ni več redno poučeval; vendar je ostal v tesnem stiku s fakulteto ter je bil še 1855/56 dekan. Bil je med ustanovitelji Gesellschaft d. Aerzte in Wien (1838) in član njenega prvega odbora. Izdajal je 1854 »Wiener med. Notizenblatt« (izdajano zaradi tedanje epidemije kolere) in je bil med ustanovitelji Österr. Zeitschrift f. prakt. Heilkunde, katere glavni urednik je bil 1855–58. S članki o vplivu Dunajščice in o preskrbi Dunaja s pitno vodo v slednje imenovani reviji je postal duševni oče regulacije Dunajščice in napeljave dunajskega vodovoda. Poleg številnih malih člankov o omenjenih časopisih in v Med. Jahrbücher des k. k. österr. Staates je spisal še sledeča večja dela: Systematische Einteilung der Fieber als Leitfaden zur Diagnostik derselben am Krankenbette (Salzburg, 1827); Darstellung der Medizinalverfassung in den k. k. Staaten Österreichs in Beziehung auf den Wirkungskreis der Kreiswundärzte, der Civil-, Stadt- und Landwundärzte (Dunaj, 1829; knjiga je važen kulturnozgodovinski vir); Institutiones medicae hygienes et semiotices generalis usui academico accomodatae (Dunaj, 1835); Darstellung der Humanitäts- und Heilanstalten im Erzh. Österreich u. d. E., als Staatsanstalten und Privatwerke, nach ihrer dermaligen Verfassung und Einrichtung (Dunaj, 1840); Darstellung der Verfassung und Einrichtung der Baumwoll-Spinnerei-Fabriken in N. Ö., mit besonderer Beziehung zur moral.-intell. und psych. Erziehung der daselbst verwendeten Kinder (Dunaj, 1843); Das Stottern und die Mittel zu dessen Heilung (Dunaj, 1857). K. je bil član številnih znanstvenih družb in odlikovan s Fran-Josipovim redom in luksenburškim redom hrastove krone. — Prim.: Wurzbach 12, 168; Slekovec, IMK 12, 131–5, 176–81. Pr.