Knobl, Pavel (1765–1830)

Knobl Pavel, učitelj in pesmar, r. 24. jan. 1765 v Orehku pod Nanosom, u. 22. okt. 1830 v Tomaju. Kot organist, učitelj in mežnar je služboval 1792–5 v Postojni, nato do 1808 v Kranju, 1808–17 v Višnji gori, 1817 do 21 v Ribnici, od 1827 v Tomaju. Njegove Nove pesmi je 1801 založil Ig. Kremžar, knjigovez v Kranju. Pripisuje se mu prevod iz nemščine: Ena lepa, lubezniva inu branja vredna historia od Grafnje Genofefe, izšla pri istem založniku ob istem času. Njegove Pesmi so deloma prevedene iz nemščine in v naši književnosti edini primer zadnjih izrastkov gornjenemškega baroka; Vodnik jih je zaradi vsebine ostro obsodil, toda mnoge so ponarodele (gl. Štrekelj, SNP IV, *46). V rokopisu je zapustil zvezek cerkvenih pesmi in skladbo Missa simplex. — Prim.: Annalen der oest. Lit. 1802, 72; Jereb, LZ 1892, 555, 672, 724 (z mnogimi primeri). Gl.

Knobl (v rojstnem listu Knobell) Pavel, učitelj, organist, pesnik, skladatelj, r. 24. jan. 1765 v Orehku pod Nanosom, u. 22. okt. 1830 v Tomaju na Krasu. Oče Jožef, kmet, mati Katarina (dekliški priimek ni vpisan v krstni knjigi). Kje se je izobrazil, ni znano, najbrž pri domačem duhovniku, ker ni imel nobenega uradnega šolskega spričevala in ne diplome orglarske šole. Kot učitelj, organist in cerkovnik je služboval v Postojni (1792–95), Kranju (1795–1808), Višnji gori (1808–17), Ribnici (1817–21) in Tomaju (1827–30). Kje je bil med 1821–27, ni dognano, morda v višnjegorski okolici, ker se je 20. jun. 1827 drugič poročil s 25-letno Marijo Vovk, hčerjo višnjegorskega čevljarja. Zlagal je posvetne in nabožne pesmi. 1801 je založil Ign. Kremžar, knjigovez v Kranju, njegove Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, od Paula Knobelna skovane inu Kraincam za spomin dane. To je pred Vodnikovimi Pesmimi za pokušino prva samostojna zbirka slov. posvetnih pesmi, deloma izvirnih, deloma »iz nemškiga prekovanih in pogladenih«. Zbirka spada v bukovniško literaturo, »po vsebini, še bolj pa po izrazu so to nekakšne godčevske pesmi, namenjene zabavi« (Gspan). K. je v vezano besedo spravljal razgovore po krčmah in veselih družbah, zato so pesmi banalne, razposajene in tudi moralizirajoče, ljudstvu pa so se priljubile. Tri izmed njih je Alfonz Gspan sprejel v Cvetnik slov. umetnega pesništva, I. knjiga (MS 1978), in sicer Od podzemelskih jabuk, Nova krama in Za pustni dan. Prva je hvalnica krompirju, nastala pod vplivom pritiskanja oblasti, naj kmetje čim bolj gojijo ta sadež. Druga spada vsebinsko med tiste, ki opevajo »narobe svet«. Poznata jih ljudska (K. Štrekelj, SNP IV, 7762–75) in umetna poezija (Jarnik, Nova krama; Levstik, Kako je v Korotani; Župančič, Indija Koromandija; Gradnik, Narobe svet). V pesmi se avtor glumaško postavlja v vlogo trgovca in zgovorno ponuja čudno blago, kakršnega v realnem svetu ni, ali je brez vrednosti, ali ga ni mogoče kupiti (novi nauki, hudi davki itd.). K. se postavlja proti novotarijam, niso mu všeč spremembe v mišljenju ljudi, v državni ureditvi, v Cerkvi, v družbenih in moralnih odnosih. »Tako meče Knobl v en koš napredna razsvetljenska, jožefinska in janzenistična prizadevanja z reakcionarnimi, ki so bila značilna za vlado cesarja Franca. Hoče biti zagovornik starega reda in glasnik konservativne kmečke večine, čeprav ne obsoja agrarnih reform...« (Gspan). Tretja pesem je zamišljena kot besedilo in hkrati navodilo za petje pri pustovanju; ob glasbeni spremljavi ga poje na začetku in na koncu zbor, vmes pa posamezni fantje in dekleta, možje in žene. K. je za istega založnika v isti dobi prevedel povest nem. kapucina Martina Cochema Ena lepa inu brania vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete Grafnie Genofefe, ki se je ljudem tako prikupila, da so jo 1818 ponatisnili v Celju. Prevod je dobeseden in »knjižici pritiče pažnja zaradi tega, ker ima vidno mesto v kronologiji slov. zabavne proze: to je prvi slov. prevod daljše moralistične povesti« (Kidrič). V rokopisu je zapustil zvezek 22 cerkvenih pesmi, izmed katerih jih je 12 uglasbenih za solopetje, in skladbo Missa Simplex. Tudi sin Ivanje bil učitelj in je u. 21 jun. 1865 v Trstu v 63.letu starosti kot učitelj na glavni osn. š.

Prim.: Gr. Jereb, P. K., slov. pisatelj in skladatelj, LZ 1892, 555–61, 672–78, 724–27 (s ponatisom več pesmi in uradnih listin); Marn XXIII, 78;SBL I, 472; Kidrič, Zgod. 455–56; ZSS II, 45; Pogačnik-Zadravec I, 110, 119, 155; Alf. Gspan, Cvetnik slov. umetnega pesništva, I. knj., Lj. 1978,323, 344–55 (ponatis treh pesmi), 398–401; Nova Gorica 17. okt. 1952, št. 42.

Jem.