Knaflič, Vladimir (1888–okoli 1943 | 1946)

Knaflič Vladimir, pravnik in publicist, r. 13. jan. 1888 učitelju v Šmarju pri Jelšah, živi v Lj. Študiral je gimn. v Celju (1898 do 1906), pravo v Gradcu (1906–8) in Pragi (1908–12) ter promov. 1915. Služboval je v Gorici kot kandidat pri okrožnem sodišču (1912) in odvetniški koncipijent (1913–5), bil po vojaškem službovanju odvetn. koncipijent v Radečah pri Zidanem mostu (1917), od jan. 1918 slov. urednik zagrebškega Glasa Slovenaca, Hrvata i Srba, okt. 1918 do febr. 1919 tajnik slov. oddelka Narodnega Vieća v Zagrebu in član odposlanstva 28 delegatov za izročitev adrese; v Lj. glavni urednik SN (1919), odvetniški kandidat, član konsorcija in uredništva Jutra, položil 1923 odvetniški izpit in odprl samostojno odvetn. Pisarno (nov. 1923). — Sodeloval je s članki in razpravami pri NZ, Soči, E, celjskem Narodnem dnevniku, Slovanu, LZ 1913–7 (Giovanni Boccaccio 1914; Orumeneli listi Simonu Gregorčiču 1915; Slovensko in tuje slovstvo 1917 i. dr.), SP, Sokolskem glasniku, Narodnem jedinstvu (Reka), zagrebški Riječi, Jutru in pri zborniku T. G. Masaryk (Beograd-Praha 1927). Bil je urednik in sotrudnik Vede (1911–5), kjer je objavil razne članke in razprave (Pozitivna narodnost 1912; Naš nacionalizem 1914) ter številne referate iz politične ekonomije, socijologije in politike, urednik publikacij Socialne Matice (Gorica, 1913), Zbirke političnih, gospodarskih in socialnih spisov (Lj.,1918, do 1922) ter urednik in izdajatelj Njive (Lj., 1921–3). Samostojno je izdal Socializem, oris teorije (Gorica 1911), Vseučilišče v Trst! (Gorica 1912) in Jugoslovansko vprašanje (Lj., 1912), kjer je odklonil dualizem in trializem in zahteval narodno avtonomijo in carinsko-politično zvezo z balkansko federacijo (Lončar 86). — Šifre in psevdonimi: K, VK, —f—, MAC, dr. Zober i. dr. Slika: ASK 119. Pir.

Knaflič Vladimir, pravnik in publicist, r. 13. jan. 1888 v Šmarju pri Jelšah, u. neznano kdaj in kje (morda konec 1943 na Visu; okrajno sodišče v Lj. je leta 1961 postavilo kot datum K-eve smrti 16. maj 1946). – Gimn. je obiskoval v Celju, pravo je študiral v Gradcu in Pragi (promocija 1915). Med študijem je služboval pri okrož. sodišču v Gor. in bil koncipient v pisarni dr. Henrika Tume. Med prvo svet. vojno je služboval v Radečah pri Zidanem Mostu. Nov. 1923 je odprl v Lj. lastno odvetniško pisarno, pred tem je bil ur. SN, J in tajnik slov. dela Narodnega vijeća v Zgbu. S publicistiko je pričel v študentskih letih, ko je objavljal v NZ, Soči, E, celjskem Narodnem dnevniku, Sn, LZ in drugod. Med službovanjem v Gor. je deloval v narodnonapredni stranki (A. Gabršček). Kasneje se je približal masarykovcem in sledil Masaryku zlasti pri opredelitvah za socializem, nacionalno in socialno vprašanje. Zavzemal se je za narodno avtonomijo in carinsko ter polit. zvezo v okviru balkanske federacije. K. je bil zlasti zelo aktiven sodelavec gor. Vede in bil njen ur. (1912–14), urejal je tudi knjižno zbirko Socialna matica, ki je prav tako izhajala v Gor. V Gor. je izšla tudi njegova obširna knjiga Socializem. Oris teorije (1911), prav tako tudi knjižica Vseučilišče v Trst! (1912). Samostojno je objavil tudi brošuro Jugoslovansko vprašanje. Politična razmišljanja o priliki balkanske vojne (Lj. 1912) ter Traktat o tisku (Lj. 1930). Po prvi svet. vojni je izdajal in urejal Njivo (1921–23) ter v letih 1918–22 Zbirko političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Sodeloval je pri zborniku o T. G. Masaryku (Bgd – Praga 1927). Med drugo svet. vojno je bil interniran v It. (1941–43).

Prim.: SBL I, 471; Enc Sje 5, 132; I. Gantar-Godina, T. G. Masaryk in masarykovstvo na Slovenskem (1895–1914), Lj. 1987, pass.; podatki Temeljnega sodišča v Lj. (pismo 12. avg. 1993) in občine Šmarje pri Jelšah (pismo 13. avg. 1993).

B. Mar.