Knafelj, Luka (okoli 1621–1671)

Knafelj Luka, mecen, r. okrog 1620 (op. ur.: okrog 1621) na Kranjskem, morda v Doslovičah, župnija brezniška na Gorenjskem (op. ur.: v Ribnici), u. 29. jun. 1671 v Groß-Russbachu na Nižjem Avstrijskem (op. ur.: na Dunaju). O njegovem življenju je znano le malo zanesljivega. V ustanovni listini se imenuje »Theologus emeritus« in župnik v Groß-Russbachu ter se navaja njegov smrtni dan 29. junij; iz spisov župnega urada v Groß-Russbachu pa je razvidno, da je bil 7 let duhovnik v c. kr. bolnici na Dunaju, od 1658 župnik v Groß-Russbachu, da je tu zidal gornje nadstropje župnišča, zadnjikrat vpisoval v krstno knjigo 12. maja 1671, v mrliški knjigi pa je vpisano, da je bil pokopan 1. jul. 1671 »aetatis suae 50 annorum, natione Carniolus«. V oporoki je določil pretežni del premoženja za dijaško ustanovo. V ta namen je zapustil hišo št. 870 v notranjem mestu na Dunaju (pozneje Jakobergasse 10, sedaj Johannesgasse) in posestvo (Freihof) v Grinzingu pri Dunaju, Trumpelhof ali Trumpelturm imenovano, ki naj bi se pa po zapustnikovi volji po njegovi smrti prodalo. Po ustanovni listini z dne 6. nov. 1676, ki jo je po K.-ovi naredbi sestavil njegov rojak, takratni rektor dunajske univerze Jurij Wohiniz, pristoja ustanova za enkrat štirim kranjskim dijakom (»krainerische Knaben, krainerische Studenten«). Kaka omejitev na kraj ali zavod študija v ustanovni listini sicer ni določena, pač pa je navedeno, da se je posestvo v Grinzingu prodalo z vednostjo in pritrditvijo dunajske univ. ter da je rektor in konzistorij dunajske univ. upravičen, imenovati naslednike prvega po zapustniku določenega superintendenta Wohinza in sicer »ex facultate Juridica und zw. so vill möglich einen Doctorem der krainerischen Nation, weilen dieselbe besser die Subjecta der Studiosorum nationalium kennen können.« Superintendent naj rektorju in konzistoriju polaga tudi najmanj vsako drugo leto upravni račun. Le na podlagi teh določil se je vedno smatralo, da je ustanova omejena na kranjske slušatelje dunajske univ. Ustanova, ki je prvotno štela 4 mesta po 50 gld., se je pomnožila zlasti po dobri upravi dunajske hiše sredi šestdesetih let preteklega stoletja tako, da je štela tik pred svetovno vojno preko 30 mest po 1200 kron. Zato je tudi večina Kranjcev študirala na dunajskem vseučilišču. Zelo velikemu številu kranjskih slovenskih dijakov je skozi 200 let samo ta ustanova omogočila visokošolski študij. Ko so se 1851 uvedla slovenska predavanja na pravoslovni fakulteti graške univ., je po prizadevanju prof. Kopača akademski senat graške univ. zaprosil učno upravo, da dovoli vsaj nekaj mest te ustanove graškim dijakom, da tako omogoči boljši obisk slov. predavanj. — Prim.: Zupan, Progr. Staats-Realgymn. Krainburg 1874, 3–12 (z besedilom ustanovne listine); Suppantschitsch, Die L. Knaffel'sche Wiener Univ.-Stiftung für Studirende aus Krain, Wien 1862 (z besedilom ust. list.); N 1851, 48, 91, 107 (z besedilom ust. list); Vseučiliški zbornik 59; Sterbenc, ZD 1864, 17, 20 (s slov. prevodom ust. list.); SN 1873, 299; Vencajz, »Slovenija« 33. Pc.