Klemenčič, Ivanka (1876–1960)

Klemenčič Ivanka, časnikarica, r. Anžič 6. marca 1876 v Lj. Dovršila je mestno dekliško šolo v Lj., stopila v 23. letu kot uradnica v odv. pisarno dr. Repeža v Lj., odšla v začetku l. 1900. kot urednica Slovenke v Trst, kjer se je poročila z odv. stenografom in časnikarjem Fr. Klemenčičem; 1908 sta stopila oba v uredništvo »Slovenca« v Lj., pri katerem sodeluje K. še danes (soprog ji je umrl kot vojak v Judenburgu 1916). Po prvih pesniških in časnikarskih poskusih je začela s članki, črticami, ocenami itd. vneto sodelovati pri »Slovenki« (prilogi tržaške Edinosti 1897–9), posebno v letih 1900–02, ko jo je urejevala kot samostojen mesečnik. Zbrala je okrog njega tedanjo slov. moderno, masarykovce in nar. socijalno inteligenco; literarna moderna s Cankarjem in Župančičem je imela v njem bojno postojanko zoper zastareli naturalizem Govekarjev in realizem Aškercev. Nekaj malega je sodelovala tudi pri LZ in SN. Od 1914 do 1918 je urejevala Družinsko pratiko. Po prevratu je vodila nekaj časa krščansko žensko gibanje in mu začrtala napredno smer; urejevala je nekaj mesecev lj. Slovenko, sodelovala pri goriški Slovenki in tržaškem ŽS, tudi pri SM. *

Anžič-Klemenčič Ivanka, urednica in časnikarka, r. 6. marca 1876 v Lj., u. 15. jan. 1960. Oče gostilničar in cestni nadzornik. Osn. in mestno dekliško š. opravila v Lj. L. 1899 uradnica v odvetniški pisarni dr. Papeža. L. 1900 odšla v Trst urejevat žensko revijo Ska, potem ko je Marica Bartol-Nadliškova odložila njeno urejevanje. A.-K.-eva je delala tu kot tajnica Zavoda sv. Nikolaja. Publicistično in literarno je začela sodelovati v Ska še pod uredn. Bartolove. V 3. letn. je Ska prinesla njene članke o ženskem vprašanju (npr. Socijalizem in žensko vprašanje), pa tudi črtice (O Božiču, Iz življenja, Matija Šlibar), kasneje pa, ko ji je bila sama urednica, je revijo polnila s članki, črticami, ocenami idr. Ska je prinašala tudi v tem času njene feministične članke. Prav tako tudi E. Pod njenim uredništvom se je Ska spremenila v napredno moderno žensko revijo, ki so ji bile cilj moderna socialna vzgoja, svoboda in ženska enakopravnost. Čeprav je bila A.-K.-eva vzgojena v naprednem duhu, ni to omajalo njene strogo konfesionalne vernosti in je kasneje postala članica Slovenske krščansko socialne zveze. Njena zasluga je, da je za sodelovanje v reviji pridobila tedanjo slovensko moderno (Cankarja), masarykovce in narodno socialno inteligenco. »Ska je razbila intimno patriarhalno idilo, razpršila omahljivost in nenačelnost ter postavila ženskemu meščanskemu gibanju močan realen temelj …« (M. Boršnik). Vendar je Ska zaradi premočne intelektualistične vsebine učinkovala hladno in nedostopno ter izgubljala naročnice. L. 1900 se je poročila z odvetniškim stenografom in časnikarjem Fr. Klemenčičem. Skupaj sta leta 1902 potovala po Istri in od tu je A.-K.-eva pisala v SN potopis po Istri. Po svoji »tržaški« dobi je skupaj z možem prešla leta 1908 k S v Ljubljano ter postala prva slovenska poklicna časnikarka. Med prvo svetovno vojno je urejala Družinsko pratiko, ljubljansko Slovenko. Sodelovala je pri Socialni misli, goriški Slovenki, ŽS, Ženskem pokretu, bgd Kolu (pisala o Cankarju). Korrespondenzblatt für den Katholischen Klerus in Oesterreich je objavil njen članek Žena in njeni cilji, prav tako pa tudi berlinska Die Frau pregled ženskega gibanja v Jugoslaviji. A.-K.-eva je ur. brošuro Zločin v Sarajevu, ujetniško številko Svetovne vojne ter knjižico Naš cesar. Pri A.-K.-evi je našla svoje zadnje zatočišče bolna Zofka Kvedrova, njena nekdanja sodelavka iz tržaških let pri Ska.

Prim.: SBL I, 461; Slovenska žena. Ured. Minka Govekarjeva, Lj. 1926, 204–8, 216–7 (Minka Govekarjeva); Pavla Hočevarjeva, I. K., ŽS 1931, 65–69 (s sl.); ista, Ob štiridesetletnici prvega našega ženskega lista, ŽS 1937, 293–7; Marja Boršnik Škerlak, Slovenka. II. Pod uredništvoma Ivanke Anžič Klemenčičeve, Slovenski jezik 1941, 87–101; CP II, 346–357; Marja Boršnik, Marica Bartol-Nadlišek in njena »Slovenka«, Razgl 1952, 28–34; Pavla Hočevar, Pot se vije, Trst 1969, 82 (ponat. iz PDk); S. Gregorčič, Zbrano delo 3–4; Delo 16. 1. 1960; CP ZB III, Lj. 1972; ZD Kersnika, Gregorčiča.

Brj.