Klapše Pavel Franc, duhovnik, nabožni pisatelj, r. okr. 1688
v Kostelu ob Kolpi, u. 31. jan. 1772 v Tomaju na Krasu, pokopan v grobnici v
tomajski župni cerkvi. Duhovnik je postal 1712, od 1728–32 je bil žpk v Kostelu,
1732 je prišel v Tomaj in bil tu 40 let župnik in dekan. Bil je zelo podjeten in
delaven mož, dosegel visoke časti in bil odlikovan z raznimi naslovi: apostolski
proto-notar, pičanski kanonik, comes palatinus, eques auratus... Za zlato mašo, ki
jo je praznoval 15. okt. 1762, je šel do cesarice Marije Terezije na Dunaj in jo
povabil k slavnosti v Tomaj. Cesaričin predstavnik na zlati maši je bil tedanji
trž. škof Anton Ferdinand grof Herbestein in mu izročil cesaričino zlato medaljo.
Veliko skrb je posvečal cerkvam: dogradil je cerkve v Krepljah (1741), Skopem
(1741) in na Repentabru (1762), kjer je postavil tudi župnišče. Z novimi oltarji,
slikami in preureditvami je okrasil cerkve v Tomaju, na Britofu, v Utovljah,
Kazljah, Koprivi, Krajni vasi in v Dutovljah. V Tomaju je poskrbel za hišo za tri
kaplane. Ker je v cerkvi nastopil proti plesu, ga je nekdo pred cerkvijo težko
ranil, zato je bil napadalec v Devinu obsojen na smrt, ko mu je žpk odpustil, so
ga pomilostili na dve leti ječe. 15. maja 1752 je zažgala župnišče v Tomaju
Katarina Turk, vdova iz Štanjela, ki je prej 10 let služila pri župniku, a jo je
kot tatico odpustil. Pogorelo je vse in škode je bilo 2.000 gold. V Devinu so jo
obsodili na grmado, a ni znano, če so kazen izvršili. Da bi pomagal duhovnikom, je
po raznih virih sestavil Synopsis catechetica (Lj. 1743,
druga, spremenjena izd. 1757). Prva izdaja obsega kratek posnetek kršč. nauka,
navodilo za molitev rožnega venca, Lavretanske litanije, nagovor na ženina in
nevesto, himno ob spominu na posvetitev cerkve (lat.), pesem o veri, memoriale za
dušnega pastirja (opomini za dobro izvrševanje raznih dolžnosti v lat. verzih) in
življenjsko navodilo. Druga izd. nima poročnega govora, himne, memoriala in
navodila, ima pa nekaj drugih stvari, npr. pesem o maši.
Prim.: Fr. Lukman, SBL I, 458 in tam navedena literatura;
Marn XXII, 17, 39; Kidrič, Zgod. 110, 142, 184; Grafenauer, Kratka 93; Isti, 1973,
156; ZSS I, 314; Matija Sila, Trst in okolica, Trst 1882, 105; Alb. Kjuder,
Zgodovinski mozaik Primorske, 1972, 213, 215, 337 in pass.; Val. Jelinčič, Clapse
P. Fr., StudG XXI, 47–51.
Škerl
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine