Slovenski biografski leksikon
Kersnik Janko, nar. gospodar, r. 28. dec. 1881 na Brdu kot najstarejši sin pisatelja Janka K. Maturiral je 1900 v Lj. in po dovršenih pravnih študijah na Dunaju nastopil službo 1905 kot notarski kandidat v Lj. Po dovršeni notarski praksi je položil notarski izpit 1910 v Gradcu in se posvetil na to zadružni in bančni praksi na Dunaju. Leta 1911. je postal ravnatelj »Kmetske posojilnice lj. okolice«, ki se je razvila po vojni v največji zavod svojega ustroja v celi državi. V slov. zadružništvu se je aktivno pojavil ob času najhujše krize. Uspešno je sodeloval zlasti pri likvidaciji »Agro-Merkurja«, »Kočevske posojilnice« in »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« ter bistveno pripomogel k popolnemu ozdravljenju »Zveze slov. zadrug« v Lj. in domačega zadružništva vobče. Po prevratu je sodeloval pri ustanavljanju in nacijonaliziranju mnogih (11) zadružnih bančnih in industrijskih podjetij. Udejstvuje se kot zagovornik in pospeševatelj depolitiziranja, emancipacije in koncentracije slov. gospodarstva. — V leposlovju se je K. pojavil že kot gimnazijec. 1897 je (psevdon. V. Polh) objavil šaljive pesmi v tržaškem »Brivcu«, 1899 je priobčil v LZ (psevdon. Kres) črtico »Starec«. Leposlovne spise in pesmi je poslej priobčeval kot Ivan Kres, Janko K—K ml., Samo Vasiljev, Janko K. S., Hribovec itd., v LZ, Hribarjevem INK, Slovanu in SN, kritične spise pa kot Janko Griški, J. K., —ω—, i. dr. Med pripovednimi spisi omenjamo še: Lovec (SN 1900, Vzor (INK 1901), Zorica (LZ 1903), Morilec (LZ 1903), Plameneče srce (LZ 1908). Izmed leposlovnih listkov v SN 1905 Marko Bruc in njegovi divji petelini, 1908 V sezoni lawn-tennisa in Na Ljubljanici. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine