Kermavner, Valentin (1835–1908)

Kermavner Valentin, klasični filolog, r. 13. febr. 1835 v Vnanjih Goricah pri Brezovici, u. 7. jun. 1908 v Gradcu. Študiral je gimn. v Lj. (1848–1855) in klasično filol. v Gradcu; po dovršenem trieniju je bil 2 leti nameščen kot suplent na lj. gimn., v jeseni 1860 imenovan za prof. v Črnovice, od 2. tečaja 1870–1873 je služboval v Celju, nato na lj. gimn. do upokojitve v jeseni 1890, ko se je preselil v Gradec. V krogu sošoloev »vajevcev« se je v višjih gimn. razredih poskušal v pesništvu, ki mu je ostal zvest tudi v poznejših letih, četudi se ni v javnosti oglasil; še kot upokojenec je priredil za tisk 2 zvezka svojih »Zbranih poezij, zložil Velimir Goričič«, večinoma rimane proze, ki so ostale z mladostnimi poskusi vred v rokopisu (zdaj v lj. lic. knjižnici). K. je slovel kot temeljit poznavatelj klasičnih jezikov, zlasti grščine; iz nje je poslovenil Batrahomijomahijo (v rokopisu), več spevov Odiseje, med temi je objavil 1., 9. (program celjske gimn. 1871, 1870) in 3. spev (Zora 1876), napisal je črtice o dveh Platonovih razgovorih (Zora 1872) in začel sestavljati grško-slovenski slovar; za slovensko izdajo Rožekovega lat.-slov. slovarja je preložil črke A, B, E in sestavil za 3. in 4. gimn. razred Vadbe v lat. skladnji (Lj. 1882, 1883). Po novih minist. instrukcijah iz 1884 je spisal Latinsko slovnico (Lj. 1885, 1893²), ki se odlikuje po vzorni natančnosti; po najboljših slovniških pripomočkih je delo prikrojil za naše razmere, upošteval posebnosti slovenščine, se ogibal dvomljivih novotarij kakor tudi zastarelih teorij, zlasti v skladnji je pazil, da so pravila kratka, jasna in lahko umevna. Pisal je o postanku, predmetu in pomenu pesništva (Kres 1882), komentiral Prešernova verza o stari Sibili (LZ 1882), objavil Žuževo pismo o Koseskem (Kres 1885). Ob stoletnici združenja Bukovine z Avstrijo je opisal narodopisne in prosvetne razmere kronovine (SN 1875, 203, 204), pojasnil Leibnizove nazore o vzgoji mladine in njega razmerje do Petra Velikega (SN 1875, 229, 236, 238, 275), v članku o nalogi naših gimnazij (SN 1875, 231) je poudarjal potrebo narodne odgoje mladine, večje upoštevanje domače literature in zgodovine. — Prim.: Levec, Pravda o slov. šestomeru. Lj. 1878, 6: LZ 1885, 692; 1892, 248; Glaser IV, 185: DS 1908, 526; Koštial, SN 1908, 140. — Slika: ASK 38. Šr.