Kenda, Josip (1859–1929)

Kenda Josip, folklorist, učitelj, r. 11. marca 1859 na Temljinah v Baški dolini, je dovršil dva gimn. razr. v Gorici in učiteljišče v Kopru, nakar je postal 1882 učitelj v Tolminu, nato v Otaležu, na Reki-Ravnih na Cerkljanskem, na Libušnjem, pri Sv. Luciji na Mostu, v Dol. Trebuši, na Idriji pri Bači in nazadnje na Ljubinju, kjer je stopil 1906 v pokoj in živi od tedaj — kolikor ni bil v begunstvu — v Gorici. K. je na svojih številnih služb. mestih zapisoval narodno blago in je priobčil prve pravljice v Vrtcu in LZ 1889 in je šel tudi Štreklju, ko je prihajal na Cerkljansko, na roko. Pesem o sv. Alešu, o kateri je Str. razpravljal v Arch. f. sl. Phil., je K.-ov zapis. V A. Gabrščkovi »Slov. knjižnici« snop. 47 je 1896 priobčil skupno z A. G »Narodne pripovedke v Soških planinah« (III). Mnoge narodne pesmi, ki jih je Štr. označil kot Kokošarjev zapis, so K.-ove; 1892 je izdal Štrekelj v LMS zbirko besed, katere vse je — razen sedmih in dveh skupin sinonimov — zapisal K. V KGM za 1928 je priobčil »Tolminske pregovore in reke«. V rokopisu ima glavno svoje delo »Slovarsko gradivo s Tolminskega«, ki ga je že pred 15 leti vzprejela SM, a ga je pozneje umaknil in izpopolnil. Lč.

Kenda Josip, učitelj in folklorist, r. 11. marca 1859 na Temljinah pri Kneži, župnija Podmelec, u. 17. febr. 1929 v Gor. Oče Mihael, kmet, mati Marija Šorli s Sel nad Podmelcem. Osn. š. je dovršil v Podmelcu, dva razr. gimn. v Gor., učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral 1882. Učil je v Tolminu, Otaležu, na potovalnici Reka-Ravni, na Vrsnem, Mostu na Soči, v Dolenji Tribuši, Idriji pri Bači in Ljubinju. Ker je bil preveč pravicoljuben, odkrit, nepopustljiv in neprilagodljiv, mu je delala oblast težave, zato je stopil po 24 letih službe v pokoj (1906) in se naselil v Gor. Zbiral je ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, pregovore, reke, uganke, vraže idr. Nekaj tega je objavil v V in LZ (1889), ljudske pesmi pa je deloma odstopil zbiratelju Janezu Kokošarju, ki jih je priključil svoji zbirki in so kot Kokošarjeva zbirka objavljene v SNP dr. K. Štreklja. Nekaj pesmi je sam poslal Štreklju in so v SNP zapisane kot Kendova zbirka. Ljudske pravljice je K. objavil 1896 v 47. snopiču Slovanske knjižnice Andr. Gabrščka skupno z A. G. in v 3 zv. Narodnih pripovedk v Soških planinah. Tolminske pregovore in reke je objavil v KolGM 1928, njegova Recita, reke, resnice in modrosti s Tolminskega pa je objavil C. Drekonja (PSBL I, 317–18) v IV. zborniku Luč (Trst 1931). Vse življenje je zbiral ljudsko besedišče na Tolminskem, za kar ga je 1876 navdušil Fr. Erjavec (PSBL I, 333–36). Prvo K. zbirko slovarskega gradiva je priobčil K. Štrekelj v LMS 1892. K. je delo nadaljeval, proučil je Pleteršnikov slovar in ga dopolnil s tolminsko leksiko. Njegovo Slovarsko gradivo s Tolminskega so pregledali strokovnjaki in ga je imela v programu SM. Rokopis je pri SAZU.

Prim.: Z. arh. Podmelec; Vilhar, 80; Savli, PDk 27. okt. 1977, 6 s sl.; SBL I, 443.

Jem.