Kek, Jožef (1796–1855)

Kek Jožef, duhovnik, r. 29. jan. 1796 v Stični na Dol., u. 6. jun. 1855 v Lj. Za mašnika je bil posvečen 1819, služboval med drugim dalje časa kot katehet pri uršulinkah v Lj. in bil naposled škofijski notar (ravnatelj škof. pisarne) in častni kanonik v Lj. Ko je bil katehet v Lj., je z Metelkovo in Šlakerjevo pomočjo sestavil Mali besednjak slav. in nemškega jezika (Lj. 1834; slov.-nemški del str. 1–125, nemško-slov. del str. 127–230); dve nadaljnji izdaji je oskrbel Jan Šlaker (1843, 1854), poznejše Andr. Praprotnik (1874, 1890) in Jak. Dimnik (1898). K. je poslovenil Baragovo knjigo o severnoameriških Indijancih; prevod (Popis navad in zadržanja Indijanov polnočne Amerike) je izšel istočasno z nemškim izvirnikom (Lj. 1837); predgovor je napisal Baraga sam. Nabožna knjiga Duhovni tovariš pobožnega kristjana ali napeljevanje h krščanskemu življenju in molitve (Lj. 1838) obsega med drugim obširen pouk o zakramentu sv. pokore in o sv. obhajilu, prost janzenističnega rigorizma, podaja kratek katekizem v vprašanjih in odgovorih in med raznimi pobožnostmi dva križeva pota; pri prvem so postaje v smislu vladane odredbe iz 1788 sestavljene zgolj na podlagi evangeljskega poročila (1. post. Jezusov krvavi pot, 7. post. Jezusova obsodba pred Pilatom, 14. post. Jezusov pogreb), »druga viža« ima besedilo Leonarda Portomavriškega. Po Kekovem prvem križevem potu so bile razporejene postajne slike starega križevega pota pri Sv. Petru na Kronski gori pri Dravogradu. Katekizem se je posebej natisnil (Lj. 1838), uvel v ljudske šole in dosegel mnogo izdaj, ki jih je prirejal Andr. Zamejic. Rabil se je do katekizma, ki so ga 1894 v izvirniku potrdili vsi avstr. škofje. — Prim.: Marn. XXIV, 29; Stegenšek, Zgod. pobožnosti sv. križevega pota, VBV 1912, 335; Glaser II, 172, 245. Lsr.