Keesbacher, Friedrich (1831–1901)

Keesbacher Friedrich, zdravnik, organizator in politik, r. 9. jul. 1831 v Schwazu na Tirolskem, u. 6. avg. 1901 v Lj. Gimn. je absolviral v Brixenu (1847), študiral medicino v Innsbrucku, Pragi, Monakovem in na Dunaju, prakticiral v splošni bolnici na Dunaju, bil asistent in sekundarij v Innsbrucku (dec. 1855 do jul. 1859) in se naselil kot specijalist za pljučne bolezni v Benetkah, bil med vojno 1859–60 šef vojne bolnice v Ambrasu, se vrnil v Benetke, a zapustil mesto, ker so izostali tujci, in se naselil v Lj., kjer je ostal do smrti. Dež. odbor ga je imenoval 1863 za primarija dež. bolnice in blaznice (do 1872), bil je vmes vodja provizorne vojne bolnice na starem strelišču (1866), ob reorganizaciji dež. dobrodelnih zavodov je stopil v sanitetni oddelek dež. vlade (koncipist 1872, sanitetni svetnik 1874, član deželnega sanitetnega sveta 1872–82, vladni svetnik in dež. sanitetni referent 1885) in bil 1898 upokojen. — Z Eislom in Valento je sestavil K. pravila za zdravniško bralno društvo, ki se je isto leto spremenilo v društvo zdravnikov na Kranjskem (Verein der Ärzte in Krain), v katerem je imel K. do 1886 trinajst predavanj iz interne medicine (v tisku so izšli Über Miliaria, Über Glottiskrampf, Über den epidemischen Friesel), eno predavanje iz pediatrije; štiri iz farmakodinamike, ter poročal o sanitetnih reformah, o higijenski razstavi v Berlinu, o Benetkah kot klimatičnem zdravilišču in o lokalnih kranjskih in lj. sanitetnih zadevah. Dal je 1880 inicijativo za vprašanje o izvažanju smeti (Referat über die Abfuhr der Mehrung… Laibach, 1880) opozoril istočasno na potrebo studenčnega vodovoda, bil s K. Bleiweisom od društva poslan v stalni zdravstveni svet lj. mesta (1879–82), postal predsednik mestnega zdravstvenega sveta, bil pozvan v anketo o blaznici (1877) in o sanitetni organizaciji na Kranjskem ter sodeloval tudi pri drugih zdravstvenih in dobrodelnih ustanovah (otroška bolnica, rdeči križ i. dr.). V tisku je poročal o kranjskih zdravstvenih razmerah, se trudil pobuditi zanimanje za zdravstvena vprašanja, za higijeno ljudstva in širiti pouk o najbolj razširjenih boleznih: Der Frühling vom ärztlichen Standpunkte (BK 1863, 58–60); Die öffentlichen Gesundheitsfragen der Stadt Laibach (Laibach 1880, iz LZg); Alpine Diätetik (Laibach, 1882); Krain und seine öffentliche Gesundheit mit besonderer Berücksichtigung d. J. 1881 (Laibach, 1883); Belehrung über das Wesen… der asiatischen Cholera in slov. Pouk o bistvu, nastopu in razširjanju azijatske kolere in o pravilih, katerih se je držati ob koleri (Lj., 1886); Die Organisation des Sanitätsdienstes in den Gemeinden Krains (Laibach, 1887, iz LZg); Der Schutzwert der Impfung (LZg 1888, 245–6, 253–5, 261–2); Die egyptische Augenkrankheit und ihre Bekämpfung in slov. Egiptovska bolezen na očeh, in sredstva, s katerimi je moč se boriti zoper njo (Lj., 1890); zgodovinski pregled Die Organisation des Gemeinde-Sanitätsdienstes in Krain (Sep. iz Das österr. Sanitätswesen 1892); Die öffentliche Gesundheit in Krain i. J. 1895 (recenzija Zupančevega spisa, iz LZg). — Živahno se je udeležil K. nemškega društvenega in kulturnega življenja in se zlasti oklenil filharmoničnega društva (tajnik in član ravnateljstva 1862–74, 1876–7, ravnateljev namestnik od 1878, ravnatelj od 1881 do smrti, častni član 1878), urejeval društvena letna poročila (1862–72, 1878 do 1899), se trudil za zidavo Tonhalle, opisal zgodovino filharmoničnega društva Die philharmonische Gesellschaft in Laibach seit dem J. ihrer Gründung 1702 bis zu ihrer letzten Umgestaltung 1862 (Laibach, 1862, iz BK), Die Musik in Krain u. die Bedeutung der philharmonischen Gesellschaft (Laibach, 1891) in zapustil v rokopisu še obširnejšo a ne dovršeno zgodovino. Vodil je društvene prireditve, sam pisal potrebne priložnostne pesnitve (Prolog zur Feier der silbernen Hochzeit Franz Josef I. und Elisabeth, 1879; Begrüssung an die Versammlung österr. Anthropologen und Urgeschichtsforscher zu Laibach, 1879; Prolog zum Fest-Concerte… anläßlich der Vermählung… des… Erzherzogs Rudolf… mit… Stefanie…, 1881; Festgedicht zur Vorstellung im landschaftl. Theater… zur 600 jährigen Jubelfeier der Huldigung Brains… 1883; Prolog zum… Concert… zum Besten der Armen der Stadt, 1888; Festspruch zur Feier des 100 jähringen Geburtsfestes Franz Schuberts, 1897 i. dr.), spesnil Das Hanffeld (Laibach, 1894; komponiral Jos. Zöhrer) in opisal za kranjski del Österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild Musik und Volksmusik (402–9). — Manj vidno, a vseskozi v agresivno-nemškem duhu je bilo K.-evo politično delo; bil je kot kandidat nemške stranke član lj. občinskega sveta (1869–81) in je sodeloval s političnimi članki in listki anonimno pri nemških lj. časnikih. Sodobniki so mu pripisali Eine Thierfabel aus Krain (1861, vendar gl. SBL 133), pamflet na slovenske udeležence bos.-herc. upora Fünfundfünfzig und noch einer, lauter edle tapfre Krainer… (N 1875, 269; ponatis pamfleta v Slovencu 1875, št. 92), Figaro-Feuilleton (LT 1868, št. 41–2; odgovor v Triglavu 1868, št. 44: Versammlung eines chinesischen Mandarinen-Vereins… von Kaes-macher) i. dr. — Prim.: Festschrift des Vereines d. Ärzte in Krain; LSZg 1901, 132, 152–5; LZg 1901, 1285, 1291, 1483; Beck, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach 1702–1902, 29–31; Kersnik, Zbrani spisi V, 374; sliko fec. Wettach v Tonhalle, reprod. Beck, Philharm. Gesellschaft. Pir.