Slovenski biografski leksikon
Kavčnik Ivan, pravnik, r. 29. avg. 1858 v Dragomeru (lj. okolica), u. 30. sept. 1922 v Lj. Gimn. je dovršil v Lj. 1878. Jus je pričel na Dunaju, kjer se je poskušal tudi z leposlovjem, prebil pravno-zgodovinski drž. izpit 1880, ostala dva pa opravil na graški univ. 26. febr. 1883 je vstopil v sodno prakso pri dež. sodišču v Lj. Aprila 1885 je prevzel službo mestnega polic. komisarja v Lj., pa jo je radi dogodkov ob odkritju spominske plošče za Grüna pustil ter je bil, prebivši v marcu 1886 sodni izpit, 6. okt. 1886 zopet imenovan za sodnega avskultanta. Dec. 1889 je postal sodni pristav v Kranju, marca 1893 pa v Lj., kjer je posloval kot preiskovalni sodnik. 1897 je bil imenovan za tajnika in mu je bil ob uvedbi novih civilno-pravdnih zakonov poverjen izvršilni odd. okr. sod. Ko je bil določen po vplivu dr. Babnika, tedanjega načelnika odd. za sodno nadzorništvo v just. min., za sodnega nadzornika v področju viš. dež. sod. v Trstu, je dobil sept. 1903 naslov in značaj dež. sod. svetnika. Pravi svetnik je postal 1905, bil 2 leti votant trgovskega senata in v kazenskih senatih, 1907–11 votant in predsednikov namestnik v trgovskem in prizivnem senatu, referent za trg. register, 1912–14 predsednik prizivnega senata. Med tem je dec. 1909 postal višjesodni svetnik in je hkrati opravljal sodno nadzorništvo v Primorju. 12. junija 1914 je postal dvorni svetnik vrhovnega sodišča na Dunaju. Tu vsled nemških vplivov ni bil referent za graško, marveč le za primorsko in dalmatinsko okrožje. Po prevratu je bil z naredbo narodne vlade z 18. nov. 1918 imenovan za prvega predsednika novo ustanovljenega viš. dež. sod. v Lj. K. je bil bistroumen, izredno marljiv pravnik, plodovit juridičen pisatelj, ki si je tudi za slov. terminologijo, ob prevratu pa i kot odličen upravnik in organizator pravosodstva pridobil resnične zasluge. — Prim.: Majaron, SP, 1922, 257–263 (s popolnim seznamom spisov, a napačno navedbo smrtnega in pogrebnega dne); Polec, Slovenec 1922, 215; Dolenc, Pravni Vestnik, 1922, 145–147; Novak, Zgodovina brezoviške župnije, 219; Vencajz, Slovenija, 131, 132, 133. Pc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine