Kavčič, Josip (1821–1903)

Kavčič Josip, narodni buditelj, notar, r. 18. marca 1821 na Razdrtem, u. 18. marca 1903 v Gorici. Gimn. je dovršil v Gorici, pravo študiral v Olomucu in Padovi, kjer je bil promoviran. Stopil je v upravno službo ter služboval v Gorici, Tolminu, Cerknem, Trstu, Malem Lošinju, Vodnjanu, Bakru, Vrbovskem in Tržiču, prestopil 1852 v sodno službo, bil najprej pristav v Bakru, nato pod Bachovim režimom premeščen v Vrbovsko, kjer je za časa kolere zaradi vrlega držanja bil deležen pohvale bana Jelačiča, od 1864 v Tržiču, nato v Ajdovščini, kjer je bil zaradi slov. pozdrava ces. namestniku bar. Pinu 1868 upokojen. Nato je bil notar v Komnu 1870–86, ko je dobil prvo mesto slovenskega notarja (ki ga je bilo priborilo polit. društvo Sloga) v Gorici. K. je nastopil že 1849 v tržaški čitalnici s svojo, proti Nemcem naperjeno pesmijo »Vstaja ptičev«, se udeleževal vseh taborov, s slovenskim notarskim uradovanjem v Gorici utiral pot narodnemu jeziku, pridobil si znatnih zaslug za slov. šolstvo v Gorici. Lč.

Kavčič Jožef, narodni buditelj, r. 18. mar. 1821 na Razdrtem, u. 18. mar. 1903 v Gorici. Gimn. je obiskoval v Gorici (1831–37), filoz. v Olomoucu (1837–39), pravo v Olomoucu (1839–41) in v Padovi (1841–43), kjer je tudi promoviral za doktorja prava (1843). Najprej je služboval v upravni službi (1843–52), in sicer v Gor., Tolminu, Cerknem, Trstu (1849), na Malem Lošinju in v Vodnjanu, potem je prestopil v sodno službo in služboval v Bakru (1852–60), Vrbovskem (1861–64), Tržiču (1864–66) in Ajdovščini (1867–68), ko je bil upokojen. Nato je bil notar v Komnu (1870–86) in v Gorici (1886–1903), kjer je tudi umrl v visoki starosti 82 let. K. je bil globoko čuteč narodnjak in borec za polit. in kult. priznanje slov. narodnosti. Kjerkoli je služboval, je odločno in dosledno zastopal ideje o zedinjeni Sloveniji, uvajal slov. v uradovanje, pomagal akcijam za dosego slov. šolstva in se udeleževal vseh slov. taborov na Primorskem. 1849 je v trž. čitalnici nastopil s svojo revolucionarno pesmijo Vstaja ptičev, ki je bila v prvi vrsti naperjena proti nem. dominaciji. 1868 se je v Ajdovščini drznil pozdraviti ces. namestnika in gor. okrajnega glavarja barona Feliksa Pina Fridenthala (1826–1906) v slov., zato je bil predčasno upokojen. Kot prvi slov. notar v Gor. je utiral pot slov. kot uradnemu jeziku in si pridobil znatnih zaslug v akciji za slov. šolo (1891–92), ko je brezplačno legaliziral 350 podpisov slov. staršev za šolo doraslih otrok in z dr. A. Gregorčičem (PSBL I, 478–82) in Andr. Gabrščkom (PSBL I, 404–07) napravil vloge na magistrat in ministrstvo. Celo še v svoji visoki starosti je K. zelo aktivno sodeloval pri narodnem delu in ga tudi gmotno podpiral.

Prim.: Soča 21. mar. 1903; A. Favaro, Saggio di bibliografia dello studio di Padova 1500–1920, I-II, Venezia 1922; J. Lovrenčič, SBL I, 437–38; Glonar, 542; Gabršček I, 295–96 pass.; II, 102; R. Savnik, Ljudje in kraji ob Pivki, Postojna 1975, 98–112.

Lc.