Kaučič, Fridolin (1860–1922)

Kaučič Fridolin vojaški tehnik in pisatelj, r. 17. apr. 1859 (op. ur.: 17. apr. 1860) v Sevnici ob Savi, u. 1. avg. 1922 v Mariboru. Dovršil je 3 realčne razr. v Lj. (1871–75), odšel 1877 k vojakom, dovršil 1880 kadetnico v Zagrebu, služil nato pri raznih polkih v Tridentu, Osjeku, Lj., Celovcu, na Dunaju i. dr.; po prevratu je stopil kot polkovnik v pokoj in živel v Lj., od jeseni 1919 pa v Mariboru. Na vojaškem tehničnem polju se je udejstvoval z raznimi praktičnimi iznajdbami, ki so se dobro obnesle in se uvedle pri raznih armadah; med drugim je izumil vizirno zrcalo za pregledovanje vrezov v puškini cevi, »brzosedlarja«, ki omogoča konja osedlati ali razsedlati z enim samim prijemom, in strelski periskop. Vzorno je preosnoval domobransko orožarno in s tem prištedil domobranski upravi v enem letu ok. 2 milijona kron, zato so se njegove preosnove uvedle tudi v takratnem c. in kr. arzenalu armade. K. je bil narodno zaveden častnik in je v istem smislu deloval tudi literarno v nemških strokovnih in slov. publikacijah. Priobčil je življenjepise »Slavnih vojakov slovenskih (LZ 1886, 1887, 1892, 1898; KMD 1898, 31; SN 1922, 176); zlasti ga je zanimal Vega, o katerem je napisal 2 nemški razpravi (Wien 1886, 1904), objavil poljudno slov. predavanje v dunajskem društvu Zvezda (Lj. 1904) in se trudil, da bi Lj. dobila Vegov spomenik. Iz zgodovinskih knjig o Koroški je brez zadostne kritike nabral slov. osebna imena koroških plemičev do l. 1500 (IMK 1895), očrtal je zgodovino ruške gimn. (IMK 1896, ponat. v Taboru 1922, 255) in objavil prigodno črtico o ministrih slov. pokolenja (SN 1918, 51). S prijateljem Podkrajškom-Harambašo je snoval »Slovenski Panteon«, zbirko ok. 100 življenjepisov deloma pozabljenih, a zaslužnih slov. veljakov izza minulih treh stoletij (SN 1892, 292, 296; 1893, 70); a načrt se je zaradi pomanjkanja naročnikov izjalovil. Nabrano gradivo, nekritično zajeto iz tiskanih virov, je K. porabil v 133 življenjepisih »Znamenitih Slovencev« (LZ 1895, 1896; IMK 1899). S psevdonimom Sevničan se je poskušal tudi v leposlovju; napisal je povestici Kovačev Peter (SN 1891, 1–4), Pogreb na morju (SV 1894) ter vrsto črtic in aforizmov s skupnim naslovom »Ulomki« (SN 1890, 1899; LZ 1895). — Prim.: Glaser IV, 174; Iv. Cankar: Anastasius von Schivitz; SN 1919, 187; 1922, št. 176; nekrologi: Jutro 1922, 181; SN 1922, 174; Tabor 1922, 173; ND 1922, 89. Šr.