Kaspret, Anton (1850–1920)

Kaspret Anton, zgodovinar, r. 22. apr. 1850 v Lesičnem pri Pilštanju, u. 27. okt. 1920 v Črni pri Prevaljah. Gimn. je dovršil v Celju, vseučilišče pa v Gradcu; kot gimn. suplent odn. profesor je služboval v Celju, Mariboru, Lj. in končno v Gradcu, kjer je živel nad 20 let in se je šele po 1918 preselil v Maribor, poleti 1920 pa k sorodnikom v Črno. — K. spada po svojem znanstvenem delovanju v vrsto najboljših slovenskih zgodovinarjev. Ni sicer objavil izredno mnogo in obširnih razprav, toda, kar je pisal, je bilo vsebinsko in oblikovno dovršeno in zanimivo zlasti še radi tega, ker je segel vedno k izvirnim arhivalnim poročilom, tudi v zasebne arhive raznih graščin. Z gradivom arhivov se je moral baviti posebno še tedaj, ko je prevzel obdelavo Kranjske in ž njo nekdaj združenega dela Istre za »Historični atlant avstrijskih alpskih dežel«, ki ga je zasnovala dunajska akademija znanosti. K. je marljivo zbiral gradivo, ki je izredne važnosti za zgodovinski razvoj državne, cerkvene in sodne uprave bivših slovenskih dežel; kartografični del je bil ob njegovi smrti že popolnoma završen, preostala je le še prireditev in ev. izpopolnitev virovno-kritičnih pripomb k zgodovinsko-opisni razlagi. Že s svojim prvim spisom »Über die Lage der oberkrainischen Bauernschaft beim Ausgange des XV. und im Anfange des XVI. Jahrh.« (MMK, 1889), ki je pod naslovom »Razmere gorenjskih (predvsem blejskih) kmetov okolo leta 1500« izšel tudi v slovenskem prevodu (LZ 1891 ter 1893 v ponatisu), je pokazal, da hoče obdelovati kulturne in socijalno-zgodovinske pojave domače prošlosti na sigurni arhivalni podlagi. S kritično študijo o Valvasorju kot historiku (MMK 1890) in ž njo zvezanim gradivom za imenski, krajevni in stvarni register k »Ehre«, ki ga je 1901 izdal prof. Gratzy pod svojim imenom, ne omenjajoč Kaspretovega preddela (gl. Argo, IX, 154 sl.) ter z življenjepisnimi doneski o razmerju med Kopitarjem in Rankejem (IMK, 1892), je sicer zapustil arhivalna tla, ali le mimogrede, ker se je v naslednjih spisih zopet povrnil k priljubljenim arhivahaim raziskavanjem: 1893 so prinesle MMK spis »Schloiß und Herrschaft Ainödt nebst Urkunden-Regesten«, 1895 pa zanimive kulturno-zgodovinske doneske »Aus dem Tagebuche eines krainischen Edelmannes, 1606–1608«. V LZg 1899, 1, 2, 4, 5 in v ponat. je izd. spis »Die Burg Oberstein« ter »Die l. f. Forste mad Jagdgebiete in Krain« (1900 v posebnem odtisu), v samozaložbi (Maribor, 1901) tudi »Die Obersteiner Almen und deren Bewirtschaftung im XVI. Jh.«, v izvestjih graške I. drž. gimn. pa je 1903 objavil »Die Instruktion Erzh. Karl II. für die l. f. Reformierungs-Kommissäre in Steiermark aus dem J. 1572«. Ko se je tudi s K. sodelovanjem ustanovilo mariborsko zgodovinsko društvo, čigar glasilu je bil od početka (1904) pa do 1917 urednik, društvu pa 1909–17 podpredsednik, je pričel v ČZN objavljati vrsto zgodovinskih spisov v slovenščini: »O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem l. 1560«, »Ženitni dogovor I. V. Valvasorja« (oboje v ČZN, I); »Letina — die landgerichtliche Gebühr« (ČZN, II); »O večah. Donesek o uredbi kmečkih in trških sodnih zborov o. l. 1500« (ČZN, IV); (Slovenske) »Slovarske drobtinice, nabrane iz starih aktov in listin« (ČZN, IV, VI); »Navodilo kranjskima poslancema škofu Hrenu in Herbartu Turjaškemu za obči dež. zbor v Lincu l. 1614« (ČZN, V); »Tiranstvo graščaka Fr. Taha in njegovega sina Gabriela« (ČZN, VI); »Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov l. 1573« (ČZN, VIII); »Pridvižni zemljevid bovškega glavarstva iz zač. 17. stol.« (ČZN, X); »Juri Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana« (ČZN, XI); v I. letniku ČZN je razen tega napisal VI. Levcu nekrolog, v III. pa ocenil njegove »Pettauer Studien«. Bil je tudi soustanovitelj in sourednik ČJKZ, ki je 1918 prinesel K.-ov »Prispevek k rodovniku Fr. Prešerna«. Za šolsko rabo je po Fr. M. Mayerju priredil za nižje razrede slov. srednjih šol zgodovino starega, srednjega in novega veka (1894, 1897, 1900). Knezu Auerspergu je uredil (iz Kranjske preneseni) grajski arhiv v Losensteinleitnu pri Steyru na Zg. Avstrijskem, iz katerega je nabral za svoje spise obilo podatkov. — Prim.: ČZN 1920; ČJKZ 1920; LZ 1920 (M. Dolenc); SP 1920 (M. Dolenc). Mal.