Kalister, Matija (1774–1828)

Kalister Matija, biblijotekar, v Slavini na Notranjskem r. 19. jan. 1774, u. za jetiko 9. nov. 1828. Ljudsko šolo je od l. 1785. obiskoval v Idriji, normalko in gimn. 1788–94 v Trstu, filozofske študije v Lj., kjer je 1800 absolviral bogoslovje. Študije mu je omogočilo izdatna volilo domačega župnika Ceka. 1799 je vstopil kot skriptor v lj. licejsko knjižnico ter poleg tega od 1802 poučeval elementarno matematiko na liceju. Ko je 1803 dobil mesto učitelja v 4. razr. glavne normalke, je knjižnico zapustil. 1804 je postal učitelj gramatikalnega razr. na lj. liceju, 1807 prof. za matematiko, fiziko in naravoslovje. Od okt. 1811 je bil pomočnik knjižničarja, postal 1813 provizoričen vodja knjižnice, 1816 pa definitiven. 1824 je pomagal organizirati lj. muzej, 1826 je bil na Dunaju na sestanku slovenistov. V Slavini je imel posestvo in dve hiši, bil vešč sadjar, v Smoletovem krogu pa veljal za »šlevo«. — Prim.: Kalistrova spričevala v lj. licejski bibl. (Ms. 413); Stefan, MMK XX, 42, 51, 58, 59, 67, 68; Zabukovec, Slavina 296; Kunšič, ZMS I, 88; Pintar, ibid. VI, 177, 178; Mal, DS 1918, 184 sl. Gl.

Kalister Matija, knjižničar, r. 19. jan. 1774 v ugledni kmečki družini v Slavini, u. za jetiko 9. nov. 1828 v Lj. Osn. š. je dovršil v Idriji, normalko in gimn. v Trstu (1788–94), filoz. in bogoslovje v Lj. (1800), vendar se ni dal posvetiti v duhovnika. Študije mu je omogočilo volilo domačega župnika Ceka, Že kot bogoslovec je 1799 vstopil kot skriptor v lj. Licejsko knjižnico (današnja NUK), 1802 pa je začel še poučevati osnovno mat. na lj. liceju. Ko je dobil 1803 mesto učitelja v 4. razr. glavne normalke, je knjižnico zapustil. 1804 je postal učitelj gramatikalnega razr. na liceju, kjer je bil kolega pesnika V. Vodnika. 1807 je postal prof. mat., fiz. in naravoslovja. Okt. 1811 je dobil mesto knjižničarjevega pomočnika v licejki, dve leti pozneje so ga imenovali za vršilca dolžnosti vodje knjižnice, 1816 za stalnega ravn. 1824 je pomagal organizirati lj. muzej. Bil je prerodne miselnosti in slovenist, zato so od njega veliko pričakovali, vendar v licejki ni znal izrabiti položaja. »Ker se je iz neke bolestne bojazni branil skriptorja in hotel opraviti vse sam, ni le slabo napredovalo delo katalogiziranja in signiranja, ampak so morali biti razočarani nad njim vsi, ki so morebiti pričakovali, da se bo oziral pri kompletiranju knjižnice posebej na novejšo svetovno literaturo ali na slavistiko« (Kidrič). Vendar pa je s skromnimi fondi kupil nekaj pomembnih del in revij. 1820 se je na Dunaju udeležil slovenističnega sestanka, ki ga je sklical J. Kopitar, da bi se zmenili o novi abecedi za vse Slovane. K. je ob tej priložnosti najbrž pregovoril Kopitarja, da je odstopil dvojnike tistih protestantskih knjig Licejski knjižnici, ki jih ni imela. V Lj. je zahajal v Prešernov in Smoletov krog, vendar ga Smole ni posebno cenil, češ da je preveč boječ. V Slavini je imel posestvo in dve hiši ter bil vešč sadjar.

Prim.: SBL I, 425 in tam navedena literatura; Kidrič, Zgod. 524, 615, 645.

Jem.