Kacin, Ivan (1884–1953)

Kacin Ivan, glasbenik, izdelovatelj harmonijev in orgel, r. 26. avg. 1884 v Otaležu, občina Cerkno na Prim. Obiskoval je domačo enorazredno ljudsko šolo, 1897 vstopil v orglarsko šolo v Lj. ter jo 1900 dovršil. Služboval je kot organist v Vel. Laščah, na Brezju, na Kontovelu pri Trstu. Za časa vojaškega službovanja v Pulju (1903–5) je sodeloval tudi pri mornariški godbi in opravljal službo organista v mornariški cerkvi. Potem je služil kot organist v Komnu na Krasu in v Polhovem gradcu. L. 1911. je otvoril v Lj. (Novi Vodmat) izdelovalnico harmonijev. 1919 se je vsled nastalih neprilik preselil v Gorico, povečal svojo delavnico v tovarno ter jo opremil z modernimi stroji. Pričel je izdelovati tudi orgle. Od 1925 do srede leta 1927. je njegova tvrdka postavila 15 novih orgel ter več starih prenovila. Leta 1926. je pričel izdelovati tudi pianine. *

Kacin Ivan, organist in izdelovalec orgel, r. 26. avg. 1884 v Otaležu pri Cerknem, u. v Gor. 13. nov. 1953. Po osn. š. v domačem kraju je obiskoval orglarsko š. v Lj. (1897–1900) in potem služboval kot organist v Velikih Laščah, na Brezju in na Kontovelu pri Trstu (1900–03). Ko je 1903–05 služil vojake v Pulju, je sodeloval pri mornariški godbi in opravljal službo organista v mornariški cerkvi. 1905–11 je bil organist v Komnu in v Polhovem Gradcu, vendar se je ves čas strastno zanimal za konstrukcijo orgel, študiral tedanje sisteme mehaničnih orgel in občasno obiskoval orglarske delavnice v Lj., Benetkah in Gradcu. 1911 se je poslovil od službe organista in v Lj. (Novi Vodmat) odprl lastno izdelovalnico harmonijev. Obrt je uspešno vodil do 1919 in se nato preselil v Gorico, kjer je ustanovil tovarno harmonijev, orgel in pianinov, jo opremil z modernimi stroji in si kmalu pridobil sloves izvrstnega izdelovalca orgel. Med njegove uspele izdelke je šteti orgle v Opatjem selu (1925), Kanalu in Dornberku (1926), Ločniku pri Gorici, Mirnu, Sacilettu in Zagraju pri Gradiški (1927), Avčah, Gabrjah pri Gorici, Kromberku in Biljah (1928), Gabrjah pri Vipavi (1930), Pičnu, Villanovi, Sv. Lenartu v Benečiji, pri Sv. Mariji v Osoppu, na Stari gori itd. Prenovil in predelal je celo vrsto starejših orgel po Primorskem in Goriškem. Njegove orgle se odlikujejo s solidno mehanizacijsko strukturo, izredno intonacijo posameznih registrov in ubranostjo njih kombinacij (večinoma 5–13 registrov).

Prim.: ŠkAGor.; SBL I, 420; R. Pahor, CG 1927, 149–53, 175–76; 1928, 77–78; V. Vodopivec, CG 1929, 17–18, 77–78; G. Radole, L'Arte organaria in Istria, Bologna 1969; Iris Caruana, L'Arte degli organi nel Friuli-Venezia Giulia. Arcidiocesi di Gorizia, Udine 1973, 42, 62, 82, 84; Jelerčič, 109; (nekaj podatkov dal dr. M. Šah).

Lc.