Juričič, Jurij (?–1578)

Juričič Jurij, glagoljaš, slov. in hrv. protestantski pisatelj, r. neznano kdaj v hrv. Vinodolu, u. 26. okt. 1578 v Lj., pokopan pri Sv. Petru. Nekako 1560 je prišel v Lj. za pridigarja v cerkvi nemškega viteškega reda in postal pod vplivom A. Dalmate protestant. 1561 je bil odstavljen, a od deželnih stanov postavljen za pridigarja pri protestantski cerkvi sv. Elizabete v lj. bolnici. V tem času se je oženil; poročil ga je Tulščak, Tulščaka pa on. 1562/3 je bil v Urachu v Ungnadovi tiskarni korektor za slovenske in hrv. tiske. 1563 se je vrnil v Lj. in postal predikant v Kamniku, odkoder ga je 1564 pregnal deželni knez. 1565 je postal drugi dijakon v Lj., 1574 vojni pridigar. 1563 je brez Trubarjeve vednosti in proti njegovi volji izd. v Tübingenu Ene duhovne pejsmi kot drugo izdajo Trubarjeve pesmarice; nekatere proti katolikom obrnjene pesmi, ki jih je v to izd. sprejel, bi se naj prevedle in natisnile tudi v cirilici in glagolici. 1571 je končal slov. prevod 2. in 3. dela Spangenbergove postile, ki ga je dobil Bohorič v revizijo; izšel je šele 1578 v Lj. obenem s ponatisom Kreljevega prevoda 1. dela iz l. 1567. Sodeloval je pri hrv. prevodu drugega dela Novega testamenta, pomagal Dalmati in Konzulu iz nemščine prevesti Alberove pridige o toči in čarovnicah ter izd. glagoljski Beneficium Christi (vse v Tübingenu 1563). Za potrebe hrv. prot. cerkve je z naslovom Crikveni ordinalic (Tübingen 1564) prevedel iz nemščine würtemberški cerkveni red. — Sramotilni vzdevek »Jurij Kobila« je imel že pred prestopom v protestante; njegov izvor ni jasen. Po tem vzdevku, ki so ga protireformatorji in poznejši pisci po svoje razlagali in razširjali, se je v našem narodu še najbolj ohranil spomin na protestantovske čase. Pri tem so se ž njegovo osebo vezali tudi dogodki iz življenja ostalih reformatorjev. Po vseh teh tradicijah je napisana Jurčičeva zgodovinska povest Juri Kobila (1865 v Slovenski vili). Njegova postila se je še v XVIII. stol. po slov. Koroškem širila v prepisih. — Prim.: Elze, JGGPÖ XXI, 173; Premrou, LZ 1892, 732–8; Bučar, Povijest hrv. prot. književnosti, 117; Kidrič, ČJKZ II, 276; id. ibid. III. 76. Gl.