Slovenski biografski leksikon
Jerše Josip, cerkven govornik, r. 19. marca 1872 v Šmartnem pri Kranju, je študiral gimn. in bogoslovje v Lj., ord. 1895. Od 1896 je služboval 4 leta kot kaplan v Mokronogu in Ribnici; v tem času je naredil tri rigoroze na teol. fak. v Gradcu. Od jeseni 1900 do poletja 1901 je nadaljeval študije v Avguštineju na Dunaju in bil 8. jul. 1901 prom. za dr. theol. Vrnivši se domu je služboval kot kaplan v Radovljici in kot stolni vikar v Lj., 1908 je postal prof. verouka na tedanji nemški, današnji II. drž. realni gimn. kjer službuje še danes. V Pomladnih glasih je objavil povesti Materina luč (1892) in Božja roka (1894), v KO razpravi Tomaž Akv. ali Kant? (1903) in Srce (1904), v DPast 1903 in 1918 več cerkvenih govorov. V posebnih knjižicah je zbral 4 serije majniških pridig: Mati čudovita (Lj. 1913); Kraljica vojnih trum (Lj. 1916); Lavretanske šmarnice (Lj. 1918); Znamenje na nebu (Lj. 1922); iz nemščine je prevedel E. v. Handel - Mazzetti Stephano Schwertner (Lj. 1920–21), iz francoščine Manete in dilectione mea, Srce Jezusovo in duhovnik (Lj. 1927). — Prim.: VBV 1916, 155. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine