Jernej iz Loke (?–?)

Jernej iz Loke, slikar 1. pol. 16. stol. Vsa ohranjena dela na Goriškem in na Gorenjskem so izvršena v fresko-tehniki razen slikanega stropa v lopi cerkve na Otoku pri Radovljici, ki je izvršen v temperi. Najstarejše datirano delo so bile v svetovni vojni uničene freske v cerkvi sv. Danijela pri Volčan iz l. 1526. Slike v tudi že podrti hiši št. 50, takozv. »fravnofu« v Stari Loki so nastale po l. 1535. Datirane so razen teh freske v prezbiteriju cerkve sv. Ožbalda v Poljanski dolini iz l. 1534. Dosedaj konstatirana ohranjena dela so sledeča: 1. V škofjeloški okolici: Stara Loka, freske v hiši št. 50 (»fravnof«), uničene, rojstvo Jezusovo in Oljska gora sta sedaj v Nar. muzeju v Ljubljani (po l. 1535). — Sv. Filip in Jakob, freska sv. Krištofa na zunanjščini in ostanki pod beležem v prezbiteriju. Po njem slikani strop ni ohranjen. — Brodé, vrhnji del poslednje sodbe na prezbiteriju zunaj, nerazločni ostanki v prezbiteriju in pobeljene slike na fasadi. — Sv. Ožbald, svod prezbiterija (1534). — Podvrh nad Javorjami, stoječi svetniki na Stergarjevi hiši. — Sv. Andrej, slika Kristusa, sedečega na križu v lopi. — Suha, pritlični pas z doprsnimi svetniki in svetnicami v prezbiteriju. — Godešče, stoječi apostoli v prezbiteriju. — Sv. Jošt nad Kranjem, notranjščina starega prezbiterija za sedanjim vel. Oltarjem. - 2. Na Gorenjskem: Bled, freska Marijinega oznanjemja na fasadi stare župne cerkve (uničena). — Sv. Peter nad Begunjami, v ladji pasijon, ostanki na zunanjščini, na svodu ladje in v prezbiteriju, deloma pod beležem. — Otok pri Radovljici, leseni strop v lopi (1927 uničen). — Vrba, sv. Jurij na zunanjščini prezbiterija. — Otoče, komaj razločen ostanek freske: Jezus, sedeč na križu, opazujoč rablja, ki vrta v križ luknje, na zunanjščini prezbiterija. — Sv. Janez v Bohinju, spodnji pas fresk, predstavljajoč pevajoče angele v prezbiteriju in slike v lopi pred cerkvijo. — Brode pri Bohinjski Bistrici, ostanek slike sv. Krištofa na zunanjščini in deloma že pobeljeni ostanki v prezbiteriju znotraj. — 3. Na Goriškem: Volarje, legenda sv. Brikcija in drugo, sedaj pobeljeno, v prezbiteriju. Sv. Danijel pri Volčah, prezbiterij znotraj in slavolok (l. 1526); po vojni uničeno. — Krestenica, cerkev sv. Miklavža, sliki sv. Miklavža in Jezusa, opazujočega vrtanje lukenj v križ, sedaj pobeljeno. Ne popolnoma sigurno. V prvi literaturi o starejšem freskoslikarstvu v Sloveniji se Jernej navaja pod imenom Mojster prezbiterija sv. Ožbalda. Njegovo slovensko ime (»Jerni«) se omenja v zapisku o izdatkih za cerkev sv. Filipa in Jakoba v dobi po l. 1522 v župnijskem arhivu v Škofji Loki; navaja se dalje med pričami v oporoki Klementa Bernarda Naistotha, umrlega 1531 kot kurata v Št. Petru pri Čedadu (Bartholomaeo pictore de Loch). Jernej je stilistično za svoj čas nekoliko zaostal, kvaliteta je rokodelsko dekorativna, obvlada pa še tradicijonalno freskantsko tehniko v vsi njeni popolnosti. — Prim.: Stelè, Slikar Jernej iz Loke, GMS 1923–5, 214 sl. Stl.

Jernej iz Loke (Jerni, Bartholomeo de Loch), poznogotski slikar, verjetno doma iz Škofje Loke, z zasilnim imenom Slikar prezbiterija sv. Ožbalda (ko ni bil še arhivalno odkrit). Deloval v prvi polovici 16. stol. na Gorenjskem, v Soški dolini in v Beneški Slov. Prvi arhivski podatek o njem je 1522, nato 1531 (omenjen kot priča pri oporoki žpk iz Št. Petra pri Čedadu v Ben. Slov. Klementa Bernarda Naistotha, ki je bil doma iz Škofje Loke). Verjetno je prav to poznanje omogočilo Jerneju, da je kot nekaj desetletij prej stavbar Andrej iz Loke tudi sam odšel iz svoje ožje domovine v Ben. Slov., kjer je zapustil freske na oboku prezbiterija v c. sv. Lucije v Kravarju (1536). Bil je eden najplodovitejših slikarjev srednjeveškega obdobja na Slovenskem (številna so dela, ki mu jih po sorodnosti stila z gotovostjo pripisujejo). Nekaj J-evih del: c. sv. Filipa in Jakoba v Poljanski dolini; Vrba (1530); Suha pri Škofji Loki; Godešič; Sv. Ožbald pri Škofji Loki; Stara Loka (v hiši, imenovani fravnof, uničene); Sv. Peter nad Begunjami (1530–40); Sv. Janez v Bohinju; Brod v Bohinju; Otok pri Radovljici (do pribl. 1930 bil ohranjen kasetiran strop, poslikan s figuralnimi motivi); Volarje; Sv. Danijel v Volčah (do prve svet. vojne); Krestenica; c. Marije Device v Polju pri Bovcu. J. je bil poljudnejši slikar, ki je tudi v ikonografskem pogledu ostal vezan na stare vzorce, čeprav je občutil renesančne novosti, ki so silile preko Furlanije na Slov. Barvna lestvica je pri J. precej skopa, risba poenostavljena. J. se v umetniškem pogledu ni dvignil nad povprečje, bil pa je soliden v tehniki freskarstva.

Prim.: ZUZ 1923, 129; F. Stelè, Slikar Jernej iz Loke, GMS VI, 1923–25, 24; SBL I, 407; MAS I, 1935; F. K. Kos, ZUZ 1941; Stelè, Umetnost, pass.; E. Cevc, Stavbar Andrej in slikar Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji, Loški razgledi VII, 1960; K. Rozman, Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru, Lj. 1962, 31–33; ELU III, 82; Cevc, Slov. um., 75, 76; F. Stelè, Slikarstvo v Slov. od 12. do srede 16. stol., Lj. 1969, 223–32 in pass.; Menaše, 939, G. Marchetti, Le chiesette votive del Friuli, Udine 1972, 11, 20; M. Zadnikar, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti I, 1973, pass.; II, 1975 pass.

V-č