Jerič, Jožef (1823–1888)

Jerič Jožef, duhovnik, kmetovavec in organizator, r. 28. febr. 1823 na Gradišču v šentviški fari pri Zatičini, u. 12. jul. 1888 v Šent Vidu na Koroškem, pokopan v Lj. Študiral je gimn. in bogoslovje (1844) v Lj., bil ord. 1847, služboval kot duh. pomočnik v Trebnjem; Ajdovci, na Dolih in Dobovcu, kot kaplan, odnosno župnik, na Studencu (1852–6), v Sv. Križu pri Kostanjevici (do 1859) in v Dobovcu pod Kumom (1859) ter se je naselil po upokojitvi v Lj. (1873). V Dobovcu se je bavil z umnim kmetovanjem, zlasti s čebelarstvom, bil je vrsto let odbornik kmetijske družbe, se udeležil ustanovitve čebelarskega društva (Krainer Bienenzuchtverein 1873), bil društvu podpredsednik in predsednik (od 1876) ter urejeval njegovi glasili Die Krainer Biene (okt. 1873–5) in Slov. Čebelo (do 1882), dokler ni nadomestilo hirajočega društva Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko (1883). Maja 1882 je prevzel uredništvo in izdajateljstvo Slovenca (urednik do 1887, izdajatelj do 1888), si postavil kot program krščansko - katoliško načelo, geslo Za vero, dom, cesarja ter se izjavil v prvem uvodniku proti mešanju slovenščine in srbohrvaščine (Slovenec, 1882, št. 49). Trudil se je postaviti katoliški tisk na trdno podlago, razširil Slovenca v dnevnik (1883) in ima inicijativne zasluge pri ustanovitvi Katoliške bukvarne (1879), Katoliške tiskarne (1883) in Katoliškega tiskovnega društva (1887), kateremu je bil podpredsednik do smrti in ki je kupilo od J.-a tiskarno, knjigarno in Ničmanovo prodajalno. Magdalenkam je zapustil 5000 gld., ki jih je porabil L. Jeran kot pooblaščenec za podporo revnim dijakom. — Prim.: Šematizme; Slovenec 1888, št. 159; SN 1888, št. 159; Koledar kat. tisk. društva 1905, 129–30. Pir.