Jereb, Peter (1867–1951)

Jereb Peter, glasbenik in skladatelj, r. 1. jul. 1868 (op. ur.: 1. jul. 1867) v Cerknem na Goriškem, kjer je dovršil 4 razrede ljudske šole. Ko je v zgodnji mladosti izgubil starše, ga je vzel k sebi stric v Tunjice pri Kamniku. Igre na gosli se je učil že kot šolar v Cerknem, 1884 pa je vstopil v orglarsko šolo v Lj. ter jo z odličnim uspehom dovršil 1887. Nato je nastopil v Litiji službo obč. tajnika in organista, ki jo opravlja še danes. Medtem je služil 4 leta pri godbi 97. pešpolka v Pulju. Od 1892 je pevovodja litijskemu pevskemu društvu »Lipa«. Napisal je obilico cerkvenih in svetnih skladb za moški in mešani zbor v preprostem slogu, zato ga podeželski zbori in društva rada pojo. Nekaj njegovih skladb je izšlo v NA in v CG, v lastni založbi je izdal 1924 zbirko 10 moških ihi mešanih zborov. Mnogo skladb hrani še v rokopisu. *

Jereb Peter, skladatelj, r. 1. avg. 1868 (op. ur.: 1. jul. 1867) v Cerknem, u. tam (op. ur.: v Litiji) 3. okt. 1951. Oče Ivan (op. ur.: Anton), kmet, mati Neža Pregelj (op. ur.: Marijana Flander). Ko je po dovršeni ljudski š. v rojstnem kraju izgubil starše, ga je stric vzel k sebi v Tunjice pri Kamniku. Ker je kazal očiten glasbeni talent, saj se je violino učil igrati še v Cerknem, ga je stric priporočil p. Angeliku Hribarju, ki mu je posredoval temeljit pouk v glasbeni teoriji in ga spravil v orglarsko š. v Lj. (1884–87). Po odlično dovršeni š. je bil najprej pomožni organist v Litiji (1887–89), potem je služboval kot glasbenik pri vojaški godbi 97. pešpolka v Pulju (1889–92) in nato nad 40 let opravljal službo občinskega tajnika in organista v Litiji (1892–1933), ko je stopil v pokoj. Ves ta čas je bil tudi pevovodja znanega pev. društva Lipa v Litiji. J-ove odlične posvetne skladbe (v glavnem zborovske) so zgrajene v narodnem duhu in slone zlasti s svojo sentimentalno liričnostjo na slov. ljud. pesmi. Zato so postale zelo popularne, zlasti na podeželju. Njegove c. skladbe so liturgično zelo ustrezne in so pisane v duhu cecilijanske reforme. V splošnem J-ove skladbe karakterizira preprostost oblike, iskreno doživljena in zelo prikupna melodika, izredna barvitost harmonije, solidna tehnika kompozicijskega stavka in smisel za klen pevski značaj ter finese vokalnih delnic. Samostojno je izdal zbirko 10 moških in mešanih zborov (1924), posamezne skladbe pa je objavljal v CG in v NA. Vendar je obilica njegovih skladb ostala v rokopisih, čeprav so jih pevovodje številnih podeželskih pevskih zborov rokopisno razmnoževali in jih pogosto izvajali. Od c. skladb je omeniti: Graduale in festo s. Joachim za moški zbor (1897), motet Bone pastor za moški zbor (1914), Ave Maria za mešani zbor (1915), od posvetnih pa iz vrste zelo priljubljenih zborov: Šentjanževa; Pelin-roža; Kam si šla, mladost ti moja; Napitnica; Prepelica; Na Posavju; Vetrček moj; Zimska itd.

Prim.: SBL I, 406; Zbori II, Lj. 1926, 48; J. Glonar, Poučni slovar I, 515; R. Hrovatin, Zgod. glasbe, Lj. 1948, 489–90, 494; V. Ukmar, ibid., 514; D. Cvetko, ME I, 747; 2. izd., II, 1974, 265; isti, Historijski razvoj muzičke kulture u Jsli., Zgb 1962, 444, 480, 485, 508; KL Sje I, 68, Trobina, 99, 114–15.

Lc.