Jensen, Alfred (1859–1921)

Jensen Alfred (Anton), pisatelj in prevajavec, r. 30. sept. 1859 v mestecu Forssa na sev. Švedskem, u. za kapjo 15. sept. 1921 na Dunaju. 1879 je začel na univ. v Upsali študirati pravo, ki ga pa ni končal; 1884–88 je bil član uredništva Handels- och Sjöfarts Tidning v Göteborgu, nato pa se je popolnoma posvetil literaturi. Na obiskih pri očetu, geometru v Rusiji, se je seznanil z ruskim jezikom in književnostjo, na številnih potovanjih po vseh slovanskih pokrajinah od 1890 naprej pa še z ostalimi slovanskimi. Med Švedi je opravil naravnost ogromno delo s populariziranjem slovanskih literatur in s spisi o slovanskih rečeh. Med južne Slovane je prišel prvič 1895 s potovalno štipendijo švedske akademije znanosti. 1895 je v Nordisk Tidskrift priobčil študijo Prešérn, Slovenernas nationalskald (z mnogimi prevodi), sept. in okt. 1898 pa v Handels- och Sjöfarts Tidning članek o Aškercu z mnogimi prevodi (izšel razširjen v obliki knjige z naslovom Anton Aškerc, Sloveniska ballader, v Stockholmu 1901). 1899 ravnotam prevod Cankarjevih romanc Ob grobu tiranovem in Intermezzo v nebesih. Obširne monografije je izdal tudi o J. Vrchlickem, Sv. Čechu in Gunduliću in njegovem Osmanu. O Sloveniji je pisal tudi v knjigi Slavia. Ny följd (Stockholm 1897). Vendar pa se ni omejeval zgolj na literaturo: 1898 je izdal v prevodu A. Sove Odgovor Mommsenu in na podlagi dveletnega študija na Dunaju obsežno knjigo Habsburg, podroben opis nevzdržnih kulturnih in političnih razmer v avstro-ogrski monarhiji. Izd. je tudi dve uspeli knjigi lastnih pesmi ter 1901 postal tajnik Nobelovega instituta pri švedski akademiji znanosti, kjer je bil referent za slovanske literature. — Prim.: Ottův slovník naučný 13, 1114; Levec, LZ 1897, 246; Aškerc, LZ 1898, 627; id. ibid. 1899, 28; Bučar, LZ 1901, 787; Govekar, LZ 1912, 535; LZ 1912, 572, 637; Govekar, SN 1921, 209; Slovenec 1921, 212; Bučar, Ljetopis jugoslav. akad. 36, 93–8. Slika v Arch. f. slav. Philol. 25, 429. Gl.