Jenko, Slavoj (1852–1907)

Jenko Slavoj (Avgust), politik in nar. gospodar, r. 12. avg. 1852 v Trnovem na Kranjskem, u. 6. avg. 1907 v Hrušici pri Podgradu. Obiskoval je realko v Gorici (1865–6) in Lj. (1867–70) in tehniko v Gradcu, kjer je bil član Vendije in predaval v Kollárjevem smislu o »slavjanskem« književnem jeziku. V Podgradu, kjer je bil več let župan, se je trudil za povzdigo gospodarstva in govoril 1883 na taboru v Brezovici za ustanovitev posojilnice. 1885 je ustanovil gospodarsko zadrugo za podgradski okraj, bil njen odbornik (1887 do smrti), 1894 Podgradsko posojilnico in hranilnico, ki jo je vodil z A. Šlembergerjem do 1897, razširil delokrog Čitalnice, dal 1902 podbudo za zidavo Narodnega doma (otvor. 1904) in ustanovil v Hrušici mlekarno. V istrskem dež. zboru je zastopal kmečke občine volivn. okraja Podgrad-Voloska 1884–1901, bil dve zasedanji tajnik hrv.-slov. kluba; se držal konsekventno njegovega sklepa in govoril v zbornici le v slov. ali hrv. jeziku. Interpeliral je radi rabe slovenščine in hrvaščine pri dež. in drž. uradih (1885, 1892, 1894,1895), o postopanju komisije za pogozdovanje Krasa proti Slovencem in Hrvatom (1901) ter stavil predlog za ustanovitev komisije za povzdigo gozdarstva (1886), za krajšo železniško zvezo Istre z Reko (1892), zvezo železniške proge Trst—Pulj s progo Št. Peter—Reka i. dr. — Prim.: Resoconti stenografici delle sedute della dieta provinciale dell' Istria; E 1907, 216, 218; Glonar, Veda I, 345, 353; Zadruga XV, 205; Znameniti Hrvati 121 (s sliko). Pir.

Jenko Slavoj (Avgust), politik in nar. gospodarstvenik, r. 12. avg. 1852 v Trnovem na Kranjskem, u. 6. avg. 1907 v Hrušici pri Podgradu. Obiskoval je realko v Gor. in Lj., kjer je 1870 maturiral. Tehniko je študiral v Gradcu. V akademskih letih je bil član graškega društva južnoslovanskih študentov, v katerem se je navduševal za Kollarjevo zamisel o »slavjanskem« književnem jeziku, o čemer je 11. mar. 1873 v društvu predaval. Zaveden narodnjak je bil v Podgradu več let župan ter se je vneto in uspešno trudil za povzdigo gospodarstva: 1885 je ustanovil gospodarsko zadrugo za podgrajski okraj in bil od 1887 do smrti njen odbornik; 1894 je uresničil svojo zamisel iz 1883 o Podgrajski posojilnici in hranilnici, ki jo je nato skupno z A. Štembergerjem vodil do 1897; 1902 je po njegovi zaslugi bila v Hrušici ustanovljena mlekarna. Na splošnem društvenem področju je J. razširil področje podgrajske Čitalnice, dal pobudo za zgraditev tamkajšnjega Narodnega doma, ki je bil odprt 1904. Bil je v stikih z narodnjaki iz osrednje Slov. (tako z I. Hribarjem) in se udeleževal narodnih taborov. Na taboru v Brezovici 1883 je govoril o ustanovitvi posojilnice. V letih 1884–1901 je J. zastopal v istrskem dež. zboru kmečke občine okraja Podgrad-Voloska in bil dve zasedanji tajnik slov.-hrv. kluba. V zbornici je dosledno govoril le slov. ali hrv. in se aktivno zavzemal za splošno uveljavljanje in priznanje uporabe teh narodnih jezikov v dež. in drž. uradih (interpelacije 1885, 1892, 1894 in 1895). 1886 je stavil predlog za ustanovitev komisije za povzdigo gospodarstva, 1892 za krajšo železniško zvezo Istre z Reko in 1901 interpelacijo proti postopanju komisije za pogozdovanje Krasa proti Slovencem in Hrvatom.

Prim.: SBL I, 402–403; E 1907, št. 216 in 218; MSE II, 167; Glonar, Veda I, 345–53; Zadruga XV, 205; Znameniti Hrvati, 121 s sl.; Ivan Hribar, Moji spomini I, Lj. 1928, 218, 458–59; KL Sje I, 95.

B. S.